ronja
|
ninaBG, pri nas bo zelo podobno - sicer bo 18m razlike, če ne bo nova sestrica kaj prej pokukala na svet. Enkrat sem že spraševala, kako zmanjšat ljubosumje na minimum na temle forumu, mogoče ti bo kak nasvet koristil, jaz jih zbiram, hehe:
http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=2864184&mpage=1
Po moje tako malemu ne moreš ravno razložit, da pride nov član, se pa lahko normalno pogovarjaš o tem članu, pa recimo jaz svojo malo učim, da pokaže na bušija (oz. ga lopne), ko jo vprašam, kje je sestrica. Bolj za hec;) Pa včasih da sama glavo gor in jo malecka brcne, mi je prav luškano. Dvomim pa, da zdaj ve, kaj se dogaja, tega še mi ne dojamemo čisto . Ampak glavno je, da ve, da se nekaj dogaja, kaj bo pa že še ugotovila. Pa v porodnišnici ji bova dala darilo, ki ga bo sestrica prinesla in poskrbela bom, da se bom ukvarjala tudi samo z njo vsak dan nekaj časa in da v porodnišnici ne bom imela samo tamale v rokah, da jo bom lahko lepo pozdravila in pocartala.
Svak in svakinja sta dobila ravnokar še enega sinčka, razlike je sicer malo več, 20 mesecev, ampak vseeno. Mali je bil precej razvajen prej, ves čas je morala biti mama zraven, pa pri mami,... ampak je zaenkrat lepo sprejel bratca - je pa res, da je komaj kak teden dva od tega, tak da je še prezgodaj kaj govorit. Ampak ga lupčka, pa če se začne mali jokat, je tudi večjemu hudo...
Glede tepenja pa bi ti jaz svetovala tako: moraš otroku pokazat, da se to ne sme in vztrajat pri tem, kolikokoli časa bo že trajalo. Jaz sem proti tepenju otrok, zato sem reagirala takole (moja sicer ni tepla, je pa včasih ugriznila, veliko je cukala (tega nisem tako hudo odpravljala, ker ni bilo namerno;) ali pa si enostavno ni hotela dat dopovedat, da nečesa ne sme in je probavala spet in spet isto stvar). Torej, midva sva mali rekla: NE z malo glasnejšim tonom kot sicer in malo bolj odrezavo, sklonila sva se k njej in jo gledala v oči, da je vedela, da zdaj misliva resno in če je spet rokico stegnila tja, kamor ne sme, takrat sva rokico ujela v tem gibu in jo trdno prijela in spet NE! Pri nama je pomagalo, ne vem, kako bo pri tvojem, gotovo malo težje, ker že dlje časa traja.
na tvojem mestu bi torej po prepovedi poskrbela, da me pogleda v oči, da vidi, da misliš resno, da se tega pač ne sme. Ker sicer se včasih malo izmikajo, prav nalašč, hehe, vsaj moja je bila taka. Potem pa ko zapreš predal, ostaneš še par sekund na njegovem nivoju in ga gledaš - da ve, da ga nadzoruješ in si pripravljena na karkoli bo naredil. Potem če te hoče udarit, ujameš roko vmes, jo trdno primeš, mu rečeš NE in držiš par sekund njegovo roko pri miru, da ve, da ne bo mogel kar udarjat okoli pa pika. Da boš vsakič roko ujela in mu ne boš pustila.
Se pa to popravi, nekje okoli 1 leta imajo pač fazo, ko ugotavljajo meje, do kod lahko grejo... Bodita vztrajna in dosledna: nekaj časa bo to pomenilo, da se boš morala non stop ukvarjat z njim, da boš vsakič z njim še pol minute, ko bo naredil kaj, česar ne sme... Zna bit naporno, ampak se splača. Sploh ker dobite novega dojenčka, ki ga ne bo smel kar mlatit, če mu kaj ne bo prav...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Tu pa res ni pomagalo nobeno prepovedovanje in prigovarjanje; enostavno ni nehal in je izkoristil vsako najmanjšo priložnost za napad. Na koncu sem se odločila, da ga enkrat pač pičim nazaj. Nikoli več ni niti pomislil, da bi me zbodel. Pa sem ga čisto malo piknila, da ne bo kdo mislil, da sem mu luknjo v roko naredila. Niti se mi ne zdi, da je to univerzalna rešitev in nisem nikoli več v kakšnem podobnem primeru posegla po njej, a v opisanem primeru je bila prava. 
. 
. 
. Zdaj sem prav zadihala! 
