Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: ami2
Zavestno komunikacijo sem našla tudi v knjigi Zdrav otrok in ljubezen staršev (Hendrix&Hunt), se mi zdi tudi fajn knjiga.
To knjiigo sem pa tudi jaz prebrala in mi je odlična.
Ampak ko ravno omenjaš avstroogrsko vzgojo - tudi jaz sem bila vzgojena precej v tej smeri in se mi zdi, da imamo vsi, ki smo bili deležni precejšne strogosti, na vzgojo in življenje sploh drugačen pogled: izražanja čustev ni bilo ali je bilo omejeno ali celo nezaželeno, lastna svoboda in možnost odločanja močno omejena ipd. Zato naravno težiš k večji svobodi, izražanju čustev ipd. Kar je sicer fajn, spoznavaš sebe, svoje otroke, ne samo ta strogi svet dela in avtomatičnega spoštovanja starejših, temveč spoštovanje in sprejemanje vseh okoli sebe kot samostojnih osebnosti, vključno z otroci. Ker si bi sam omejen, skušaš svojim otrokom dati možnost ravno obratnega. Tu pa je tista past, o kateri je pisala Gina:
Juul je čisto fajn in tudi ostale knjige so fajn, ampak če jih bereš z glavo. Če se zavedaš, da vsebina velja v nekem splošnem primeru, ne pa za vse in povsod. Če si zmožen vsebino prenesti na svoj in otrokov karakter, na svoje potrebe, želje in nazore. Potem so vse knjige fajn. Ker iz njih pobereš, kar je koristnega in kar zate ni koristno, preskočiš.
Če pa si preveč zaverovan v otroka, njegove pravice kot odsev vsega tistega, kar sam nisi imel, pride do paradoksa, ko starši skušajo otroku dati vse, a s tem izgubijo njegovo spoštovanje. Pravzaprav ga niti ne zahtevajo, ker so otrokove potrebe in zahteve pred njegovimi in otrok zavlada svojim staršem. To nima več nobene veze s tistim, kar piše Juul in drugi avtorji, ker gre preko tega. Ker s tem prideš nazaj na avstroogrsko vzgojo, samo v obratni smeri: zdaj je otrok tisti, ki je glaven, najvišji, večvreden in starš tisti, ki nema prava na glasanje.
In še o razvajenosti: moj dragi je identičen posnetek razvajenega otroka z žrtvujočijo mamo, o katerem je pisala Gina. Sem mu rekla včeraj, ali je razvajen in je sam rekel, da je, zelo. Dobil je vse, kar si je zaželel, kadarkoli je hotel, mama bi mu dala vse, samo da bi ibl srečen, a ni bil nikoli. Na otroštvo nima ravno lepih spominov, čeprav je imel vse. NI pa imel meja in spoštovanja do staršev. Samo je pameten človek in je to sam pogruntal. Zdaj ni več (toliko  ) razvajen, sam sebe je vzgojil in ugotovil, da v življenju ne moreš samo zahtevat, moraš tudi dajat. Torej, da so meje fajn. In tega se drži tudi pri vzgoj ihčerke. Dopušča ji še in še, ampak meje so, tam, kjer se posega v dobro počutje vseh članov družine.
Torej, knjige so fajn, samo jih je potrebno brati z glavo, ne čustvi in jih prenesti v svoj, specifičen primer. Ne kar posploševat.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
