Anonimen
|
Ko se sprašuješ o smislu življenja in ljubezni, vedi, da sem s teboj, zapri oči in začuti, kako te poljubljam v lahni sapi, ki zdrsne ob tvojem licu. Ko podvomiš, ali me boš še kdaj videla, se umiri, prisluhni mi; sem v šepetu ljubezni, ki govori o tvoji ljubezni. Ko ne veš več, kdo si, ko se sprašuješ, kje si in kam greš, srce odpri in me poglej. Sem v mežikanju zvezd, ki se smehljajo dol nate in razveseljujejo pot, po kateri hodiš. Ko se jutro za jutrom prebujaš in se ne spominjaš sanj, a si zadovoljna in vedra, vedi, da sem bil s teboj -ti napolnil noč z mislimi name. Kadar životariš v bolečini ki noče preminiti, in se popolnost čisto tuja zdi, pomisli name in se zavedaj, da sem s teboj in se te dotikam skozi solze blagega prijatelja, ki joče s teboj in ti lajša bolečino. Kot sončni vzhod razsvetli pusto nebo v sijaju, ki jemje dih, prebudi svojega buha, pomisli na najin čas prelep, čeprav prekratek; ko si bila prepričana o naju, skupaj, ko si bila prepričana o svoji usodi. Vedi, da je Bog ustvaril ta trenutek v času le za naju! (Joanne Cacciatore)
|