soncnica 3
|
Res je hudo, ko je več generacij na kupu. Jaz sem živela s starši in starimi starši, pa sta se /in se še vedno/ mami in babica (mati ni hči) neprestano "čupkata". Zato sem si rekla, ne hvala.
Sicer sem pojedla malo zarečenega kruha, živimo v hiši moževih staršev, ampak stanovanji sta LOČENI z zunanjim vhodom, jaz ga zaklenem, če hoče tašča pridet, mora pozvonit.
Naj povem, da sva morala stene porušit do plošče, ker je bilo podstrešje nefunkcionalno, prenizko..., tako da sva začela praktično iz popolnoma NIČ. Moj je imel našparano za streho, vse smo sami gradili, pa dva oreng kredita imava še 2 leti, verjemi, da ni lahko, velikim stvarem se moram/mo/ odpovedat, letos nam tudi na morje ni uspelo, žal so morali regresi za LD it za druge /življensko potrebne stvari/. Ampak imam MIR.
Od začetka je tudi meni tašča kar prihajala, pametovala... pa sem se enkrat odločila, da izklopim zvonec, če je nočem videt, se tudi ne zmenim za telefon, ko me pokliče, da me kaj potrebuje, če se nočem pogovarjat:"Joj, nisem slišala, da ste klicali...", ji rečem.
Otroka sem dala v vrtec, kljub temu, da je tašča doma. Tako nimam do nje nobene posebne obveznosti. Jaz dam njej mir, ona naj ga da pa meni.
Je pa res, da /če želi/ popazi mojega otroka, ko kam greva, ampak ji vedno kupim kakšno malenkost za to, k zdravniku /tudi dlje/ jo vedno vozi mož, tudi pokojnega tasta je, za hišo in vse ostalo skrbiva sama, ona plačuje le svoje položnice, vsa težja dela okoli hiše opravi moj mož...če popazi otroka, dam vedno nekaj hrane zraven, ko gre k njej ali pa 10 dkg kave...
Mislim, da ji njeno varstvo tako "poplačam", hkrati jo pač skušam spoštovat kot moževo mamo.
Ker si prej napisala, da kuhaš..., vidim da skušaš pomagat v gospodinjstvu, ampak če ne gre, ne gre. Da pa bi čakala na stanovanje, ko bo NEKOČ moževo!? Boš sposobno biti pod isto streho še 10, 20, 30...let?
Temeljito se pogovori s partnerjem in mu povej, kaj ti leži na duši.
Bodi iskrena, ne žali njega ali njegovih sorodnikov, ker se bo nehote postavil na njihovo stran, da bi jih "branil", potem pa se odloči in pojdi. Res ne bo šlo drugače, kajti kot sem na začetku že omenila, kot otrok, ki so me starši in stari starši vzgajili in med sabo obračunavali, ti povem, da če bi jaz morala, bi bila rajši z otrokom v garsonjeri, kot pa da mi kdo nateguje živce, ker bi ZNORELA.
Pa SREČNO, res skušaj najprej govorit s partnerjem, jaz te razumem in ti držim pesti! 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
