Anonimen
|
Kako bi reagirala, je odvisno od dveh stvari:
prvič, kaj bi bil vzrok tej nenadni spremembi s strani moškega: ali ga je strah, da bo izgubil mladost, svobodo,... ali pa ga skrbi, da ne bo dober očka, ne bo zmogel dati otroku dovolj finančne, čutvene, vzgojne podpore, ipd. Če prvo, potem pač za otroka še ni pripravljen, ker mu je trenutno pomembnejši on sam, če drugo potem je pripravljen, samo malo spodbude (ali časa) rabi.
Druga stvar, ki bi vplivala na moje čakanje, pa je, koliko bi bila stara, oz. kako močno bi tiktakala biološka ura. Pri dvajsetih kakšno leto, dve, tri gor ali dol običajno ne pomenijo veliko, pri 35.-ih pa se že kar pozna. In glede na to, da je biti mama meni osebno zelo pomemben del življenja, v slednjem primeru ne vem, če bi bila sploh pripravljena čakat.
No, v real life se je vse poklopilo tako, kot sem si želela in takrat, ko sem si želela  .
|
Natisni
... samo je razumel, da želim najprej diplomirat in je čakal ... sicer moji plani (najprej diploma, potem pa otroci), se niso čisto uresničili, saj imam še en izpit in diplomo, ampak če se zgodi, se zgodi in zdaj že komaj čakamo december, ko dete priveka na svet, če bom pa zelo zelo pridna, bom pa tudi svoj plan uresničila 
!!! 
