ronja
|
1. anonimna, ne vem, kaj vse si ti napisala, ker ste vse tako anonimne , zato bom samo na prvi post odgovarjala: v glavnem se strinjam s Flaško: pogovarjaj se z njim, o njegovi službi, o vsem kar ga muči in ga probaj pomirit - ne v smislu, saj ni nič, kaj se sploh sekiraš za to - ampak bolj v smislu, "Lej lubi, če se to res zgodi, boš pa drugo službo našel, si kvalificiran za to pa to, znaš nekaj, česar drugi ne, zaupam ti... Vem, da se boš znašel in tudi če ne bo ratalo takoj (ne s službo ne z ), bom še vedno tu zate, ker te imam rada - tebe, ne pa tvoje službe!" In za nekaj časa dajta bejbija na pavzo, če se zgodi, super, sicer pa naj malo počaka... Brezveze, da se bašeš s klomifemom in sta oba pod pritiskom, da se to mora splačat. PO moje imata lep odnos, ker je malo parov, ki se je sposobnih takole lepo odkrito in brez zmerjanja in zamer pogovorit o tako kočljivi temi... Tako da mu povej, da ceniš to, da je bil odkrit s tabo in da ti to več pomeni kot seks vsak dan... (tudi če mogoče trenutno ne misliš čisto tako - mal heca mora bit) Pa povej mu, da ne rabiš vedno seksa, da je dovolj že, če se stisneta in objameta, če te kdaj pohvali, da si to želiš slišat od njega... (če sem prav razumela tudi to pogrešaš?) Služba je namreč veliko bolj pomembna, kot smo si pripravljeni priznat, v njej preživimo 1/3 svojega časa in kar se tam dogaja, nesemo vsaj deloma še domov... In če nas skrbi, sploh pa še za preživetje (izguba službe), potem verjamem, da ti ni ravno do nekih igric... Sicer pa res ta mit o nenasitnih moških dela zgago: poglej v tej temi se jih je oglasilo kar nekaj s podobnimi problemi, vendar si nobena ni upala pisat pod svojim nikom - ker je to še vedno tabu tema. Vendar pa je res, da moškim z leti paše manj seksa, pa čeprav tega nočejo slišat ne oni, ne ženske... Zanje je to dokaz moškosti, za njihove ženske pa dokaz, da so še privlačne, zato seveda noben od njih noče nič slišati o pojenjajoči spolni moči... Ženske smo baje spolno na vrhuncu pri 30ih (ne bi vedela, ker sem skoz nekaj ), moški pa pred 20im... to je kar razmak... Ko sva se midva z lubijem "pobližje spoznala", sva seksala 2x ali še večkrat na dan, ves čas sva visela en na drugem in vsem žrla živce s tem. Potem so se stvari čez nekaj let malo umirile in ko sva se končno preselila na svoje, sem jaz seveda mislila, da zdaj pa imava končno svojo intimo in bova spet non stop skup... Ampak njemu ni več bilo toliko do tega - in meni je bilo grozno, češ da mu nisem več toliko všeč ali kaj je narobe in da jaz rabim več in kaj naj sploh naredim... In ker se nisem počutila seksi, tudi meni ni bilo več toliko do tega in se je krog zaprl... Parkrat sva se pomenila in na koncu mi je postalo jasno, da se je pač samo malo postaral in bi mu bilo 3-4x na teden čisto ok, kot je sam rekel - čeprav sva seksala dejansko precej manjkrat, ker se je potem tudi on bal pristopit k meni, ker ni vedel, če sem jaz za in ker dejansko po enem tednu meni res ni več bilo do ničesar... Skratka blesavo, ampak se dogaja Zdaj bi seveda rad obrnil čas nazaj in bi po moje ves čas visel na meni , če bi se dalo, ker pač trenutno ne seksava čisto nič, ker ne smeva, prej sva pa malo, ker je veliko ob nespečnem otroku težko... Meni je malo lažje, ker sem računala na to, da ko se odločiva za , to nekak pomeni, da so intimnosti na 2. mestu in je za nekaj časa konec kakih hudih igric in podobnega. Zato sem si pa želela to izživet prej... No, saj to je vedel tudi on, samo ni pomislil, da je lahko to tako zelo dobesedno... Pa lažje mi je zato, ker smo ženske pač večinoma tak narejene, da če nekaj časa ni nič, pozabimo na to, moškim je pa vedno težje... Je pa zanimivo, da ko sem rodila in se seveda dete zbuja sredi noči in nimaš prav dosti priložnosti, tudi nisva prav pogosto spala skupaj, pa me to ni nič kaj preveč motilo kot prej - ker sem vedela, da tiči razlog zato nekje drugje, ne pa v tem, da mu ne ib bila več všeč. In nisem več rabila toliko kot prej...
|