Vešča
|
Nikakor ji ne reči, da ona ni nič naredila! Potem se bo šele začela zares spraševati v tej smeri. 
Nje sploh ne omenjaj, razen to, da jo imata oba še vedno najraje na svetu in jo bosta vedno imela, čeprav ne boste skupaj živeli.
Hči je premala, da bi dobro razumela, zato ji pojasnita (skupaj!) samo najnujnejše. Da pač ne boste več skupaj živeli, da bo očk aživel drugje, a da bo še vedno veliko skupaj z očkom. Če bo kaj več spraševala, pa ji pač iskreno (a otroku razumljivo) pojasnita.
Če vaju bo vprašala "zakaj", ji ne razlagajta, da se vidva nimata več rada, pač pa raje recita, da se ne razumeta dobro in da sta ugotovila, da se bosta manj kregala in bolje razumela, če ne bosta skupaj živela. Tako majhen otrok namreč ne razume, da se imata mami in očka drugače rada, kot imajo starši radi otroke, in se hitro prestrašijo, da tudi njega nekoč mami in očka ne bosta več imela rada (kot drug drugega).
Vsekakor ne pretiravajta z razlagami, ker je še premala, da bi razumela globino vajinega odnosa in ločitve.
Mislim, da bo dovolj zgodaj, če ji prvič to povesta kaka dva tedna prej, potem pa ji v teh 14 dneh še ti in očka posamično zagotovita, da jo imata rada in da bo še vedno veliko časa z očkom.
Ne delajta prevelikega halo-ja, ko bo očka zares odšel, se ne poslavljate, kot da bi šel v Ameriko za eno leto, ampak samo kot da bi šel v službo. Lupčka, pa pa, se vidimo čez dva dneva.
Bi pa bilo fino, če bi stike postopoma krčili, tako da bi v prvih mesecih otroka še vedno očeta videvala vsak drug dan vsaj za eno urico. Ko se bosta navadila na ločeno življenje, pa preidite na stike tako, kot si jih boste pač uredili.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
Otroci tu vedno trpijo.
