Alina
|
Pozdravljene!
Sedaj sem si vzela nekaj časa tudi za vas. Čas je že, da vam zaupam mojo porodno izkušnjo.
Začelo se je pa takole.
22.01.2005 sva z mojim dragim bila zvečer (od 17-22 ure) na rojstnem dnevu dvojčkov moje sestrične. Pomagala sem ji še vse posparaviti, saj sem se počutila čisto OK. Ko sva prišla domov sem še gledala televizijo in zaspala okoli 23 ure. Ob polnoči pa sem se že zbudila vsa mokra. Seveda zbudim mojega in ga vprašam ali misli, da je to začetek, ali sem se mogoče polulala, saj smo kar veliko pila. Ko sem se vstala voda ni nahala teči, zato sva se ob 00.30 odpeljala v porodnišnico v Celje.
Mene so sprejeli, mojega pa poslali domov (sestra mu je rekla , da pred jutrom tako ne bo še nič). Najprej je sledil tuš in CTG, nato pa me je prišel pregledat še ginekolog Simoniti. Popadkov še nisem imela. Predviden je bil CR zato je akcija kar hitro stekla.Prav mudilo se je v operacijsko sobo, tako, da sem papirje za opercijo podpisovala kar med potjo (g.Simoniti je imel ravno čas za CR, potem pa sta ga čakala še dva druga poroda).
Od tu naprej pa sledi najlepši trenutek mojega življenja.:angel:
V opercijski smo se dogovorili, da mi bodo dali epiduralni blok in ne popolne narkoze, tako da sem bila lahko popolno budna in lepo kramljala z anastezistom. Zakrili so mi pogled in CR se je začel. Po nekaj minutah sem že zaslišala jok najinega korenjaka, ki mi je vzbudil solze v očeh( čas rojstva 2.30). Videla sem najino malo štručko, ki z jokom opozarja nase. Ni lepšega občutka, ko vidiš, da je z njim vse OK. Malčka so odpeljali, mene pa oskrbeli do konca.
Nato so me odpeljali v intenzivno sobo. K meni pa sta kaj kmalu prišla, skupaj, moj dragi in mali Urban. Z Urbanom sva tako vzpostavila prvi telesni stik. Skupaj smo bili kakšno urco(najlepši trenutek nove družinice.
Ob 7.00 so me prepeljali na oddelek v prtličju( nadstandar ni bil prost).
Vse je bilo tako čudovito razen dojenja. Problem je nastal z pristavljanjem in bradavicami. Poskušala sem dojiti preko nastavka. Eno ura na eni dojki , drugo uro na drugi, Urban pa jok. Po treh dneh mučenja mi je iz bradavic že tekla kri. Porodnišnica je postala prava mučilnica. Z hudimi bolečimami in solzami smo začeli Urbanu dodajati dodatek preko brizgice, jaz pa sem si začela iztiskati mleko na aparat. Na vsake tri ure ga je bilo komaj za 10-15 ml. Vstrajanje pediatrinje in sester mi je že presedalo.Mleka ni bilo od nikoder. Po 24 urah ne pristavljanja k dojki smo znova poskusili. Urban bradavice brez nastavka ni zagrabil.Spet sva se dojila eno uro na eni dojki in nato še na drugi. Bolečine so bile :hudicek: , kri je spet tekla. Na mojo pobudo sem začela dajati hrano po flaški.
Sedem dni bivanja v porodnišnici je bilo kar dovolj. Sedaj si doma z Aventovo črpako črpam mleko, koliko ga pač je, zraven pa mu dodajam Aptamil Pre.
Moram se zahvaliti vsemu osebju v operacijski sobi( anastezistu ter njegovemu pomočniku J.K., ginekologu Simonitiju). Omogočili so mi res nepozabno življensko izkušnjo.
Če povzamem. Ob 00.30 sem šla od doma, ob 2.30 pa sem že videla malega :angel:, ki je dobil ime Urban.
Sedaj smo od nedelje že doma in prav lepo vsi trije skupaj uživamo in se cartamo.
Zahvaliti se moram tudi vsem vam za obilo dobrih nasvetov v času nosečnosti. Upam, da mi boste še priskočile na pomoč, ko se nam bodo postavili kakšni dvomi.
Lp, Alina, ati in Urban:angel::sloncek::angel:
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
