Anonimen
|
Samo da ne boste vedno mislile, da prodajake to zanalašč počnejo. Vsak se zmoti, tudi prodajalka, je pa seveda profesionalno, da svojo napako prizna, se opraviči in napako popravi. Seveda obstajajo tudi taki, ki pospravijo v svoj žep, večina pa je povsem človeških. In po drugi strani je tudi veliko strank, ki si zmislijo in zahtevajo nekaj, kar jim ne pripada. Meni se je npr. zgodilo, da je ena gospa prišla z eno knjigo v prodajalno, brez računa seveda in zahtevala, da knjigo vzamemo nazaj in ji vrnemo denar. Ker da smo ji baje v točno tej prodajalni (to je trdila za sveto) prodali to knjigo, ki pa ni prava. Pa sem vedela, da te knjige pri nas nikoli nismo prodajali, kar sem ji pokazala tudi v računalniku (vsak artikel, ki pride in gre iz prodajalne, se zabeleži). In je še vedno težila s svojim in grozila z zvezo potrošnikov, pop tv,.. In bi rekla, da je ta teta pač zamešala prodajalne, ampak je že prej poskušala s podobnimi fintami . Se mi je npr. zgodilo, da je en gospod rekel, da sem mu vzela 5000 sit preveč, ker jih ni našel v denarnici. Bila sem prepričana, da temu ni tako. Nikoli v življenju nisem ukradla ničesar. Pa sva se zmenila, da me po končanem dnevu pokliče, če bo višek, bomo itak videli, da sem naredila napako. Me ni poklical, čez en mesec pa pride nazaj, če se ga spomnim. Se ga nisem, dokler mi ni povedal zgodbice in še, da je 5000 sit našel doma na mizi, da jih je pozabil vzeti s sabo in se mi opravičil. Edini, ki se je meni opravičil. Od vseh strank. Pa je bilo takih in podobnih dogodkov, ko nisem bila jaz nič kriva, veliko. Približno enako kot ko sem res jaz naredila napako, le da sem se vedno opravičila.
|