ženska
|
Kaliope, žal, ampak mislim, da ni druge možnosti. Jaz in mislim, da smo ženske naspolh takšne, se lahko spremenim, naredim vse, da nam bo lepo, on pa nič. In verjemi, da se ne bo. Pa vendar se strinjam, da je prej on družina s svojo mami + mali + jaz. Ker npr. če se on drži na vse okoli sebe in gremo k njemu domov, jaz se z njegovo mami pogovarjam čisto normalno, se potem on začne počasi prilizovati nazaj. Halo, kot da je odvisen od nje, kot da mu da nove moči. Sej itak fajn, da sta si ok, ampak, človek, odrasti že!!!!!!!!!! In to se dogaja vedno, vedno, vedno. Ko bo njegova mami v naši družbi, mi pri njej, ona pri nas, bo on potem postal dobre volje. In veste kaj, ko mu to na LEP način omenim, mi reče, da jaz to delam, in da sem jaz odvisna od svoje mami. Halo? Sem pa preveč samostojna, sta me starša tako vzgojila, da bi bila od njih odvisna, samo dobro se pač razumemo, in se imamo vsi med seboj radi, tudi moža so sprejeli za svojega, samo on noče njihove bližine. Ne, ne, sigurno je on odvisen od svoje mami, sicer je pa ona podoben karakter,...
|