natasarobi
|
Drži, da sem pridna in tiha delavka. Ker imam v sebi strah že od nekdaj, se ne znam postavit zase in v ključnem trenutku odpovem in sem tiho.
V prsih me stiska in ne počutim se dobro.
Mogoče bi bi bilo dobro, da mogoče sama narediš tudi kaj na tem in tem strahu. Sicer ne vem od kje oz. kako si pridobila ta strah, toda dobro bi bilo, da se ga znebiš - pač so taki časi in se je treba postavit zase, drugače boš večino časa na slabšem in ljudje, ki bodo to vedeli, bodo s pridom izkoriščali, ker so slabiči in se s tem počutijo močnejše. Na koncu pa ponavadi nisi nič vreden, zadnji si na vrsti za napredovanje, povišico,...
Meni je mami vedno govorila, naj bom vesela ker imam službo, da je treba marsikaj požret, da naj bom skromna, da ne jezikam, itd. Sem jo poslušala, pa sem videla, da to ni dobro in da se je treba postavit zase, kadar te drugi pluvajo in hodijo po tebi. Potem sem bila jaz tista, ki je vedno dežurala, ki je naredila kar drugi niso, šla vedno zadnja na dopust, delala do 18, itd. Ko sem pa rekla 'ne' (pa ga še premalokrat uporabim) je stvar postala drugačna.
|
Natisni
