Anonimen
|
V glavnem, strinjam se, da se otrok na obsikih ne sme grdo obnašai, kar pomeni, da se mu ne sme pustiti, da kakorkoli uničuje tuje stvari. Po moje smo si tule kar enotnega mnenja, razlike so le pri tem, da so si otroci zelo različni. Moja prijateljica ima enako starega otroka kot jaz in če bi ona pisala, da se jih pri enem letu da mnarsikaj naučiti, bi vedela, zakaj to piše. Tibor je bil star malo čez leto dni, ravno shodil je, ko sva bila enkrat pri njih na obisku. Vse vtičnice so imeli nezaščitene, vitrine tik nad tlemi polne kristalnih kozarcev, zvočnike postavljene na tleh... kaj jaz vem kaj še, kar nam ne bi prišlo na kraj pameti, ker ne bi bilo več ne vsega tistega ne Tiborja. Ta otrok se sploh zmenil ni za vse te stvari okrog sebe, če pa se je slučajno kdaj spomnil, da bi od bliže pogledal kako teh stvari, pa mu je mamica samo mimogrede rekla, da to pa ne. In je bilo dovolj. Pri nas je bil očka zelo odločen, da Tibor vsega pa že ne bo smel in mu bomo pač določene stvari prepovedali, umaknili jih pa zaradi njega že ne bomo. Meni je bilo že takoj jasno, da to ne bo šlo, očku, ki je bil 1000-odstotno trdno odločen, da mu bo uspelo, pa zelo kmalu... Otroci so si pač zelo, zelo različni. Prijateljica je tistega njenega sinčka, preden smo šli ven, postavila ob steber, mu je roke naslonila na steber (ker še ni hodil) in rekla, naj počaka. In ta otrok je tam čakal kakšnih pet minut, da je ona hodila naokoli po stanovanju in nabirala stvari, ki jih je potrebovala za s seboj. Če pomislim, kaj bi v tem času Tibor naredil... V glavnem je po moje to to. Enim se res da dopovedat in srečne tiste mamice. Enim pa ne in tisti se moramo pač posluževati drugačnih metod vzgoje. Upam, da nam bo vsem uspelo vzgojiti spoštljive ljudi.
|