nejcko
|
Oh, neva6, žalostne so te zgodbe, žalostne tako zelo, da se človeku para srce. Sama menim, da noben otrok na svetu ne bi smel ostati brez svoje mamice in prav tako nobena mamica brez svojega otročka. V življenju pa so danes možne odločitve, včasih grozljive in zastrašujoče, a dana nam je možnost. Le-te včasih ni bilo, življenje je teklo po svojih načrtih, povsem neodvisno od ljudskih solza in bolečin. Danes imamo možnost, da se odločimo, vsaka odločitev pa prinaša tudi odgovornost. Morda nekdo poreče, da ne smemo igrati boga v določenih dilemah, toda kdo lahko sodi o tem, katere dileme so tiste, o katerih pač lahko sodimo, in katere to niso. Dejstvo je, da če zbolimo, gremo k zdravniku in poskušamo vse, da bi ozdraveli... nikoli se ne vprašamo, mar ni božja volja, da sem bolan, da točno zdaj umrem. Ne, takrat storimo vse, da se upremo božjemu načrtu s pomočjo sodobne medicine. Ko pa se tiče kakih drugih dilem (vprašanje splava npr.), pa se zgovarjamo, da je otrok po božji volji spočet in naj bo po božji volji rojen v ta svet. Jaz sem zelo hvaležna, da imam možnost izbire, čeprav je v omenjenih primerih Le-ta še bolj obremenjujoča. Toda menim, da se mora človek odločiti po svoji vesti, svojo odločitev pa sprejeti z vso odgovornostjo. P.s. Morda sem malo zašla, ampak pod vtisom današnjih tem sem že čisto "moralno" sfuzlana.
|