Gina
|
Hudoo, ti teme o eni po riti sploh prebrala nisi dobro. A tvoj otrok koga neposredno ogroža? A gre za življenje? A če se bo pod avto vrgel iz objestnosti, ga ne boš fizično nazaj potegnila na silo, da ga ne bo avto povozil, če boš imela to možnost, ali ga boš pustila pod avto skočit? Ne zdaj ti okol obračat moje besede! Napisala sem, da je ena čez rit smiselna, kadar gre za ogrožanje sebe ali drugega. Aja, tudi to sem napisala, da če bo mene otrok kresnil, da ga bom nazaj. Mojega otroka. Zato da bo vedel, da če koga kresneš, da te bo ta nazaj, da ga ne bo nekdo zunaj na smret prebunkal, ker si bo to drznil. Zakaj bi ti svojega čez rit ne vem, ker v tem primeru čist zihr ne pomaga. Neprestano hvaljenje ponavadi ne pomaga, kadar ni upravičeno in utemeljeno. Jaz sicer svoje otroke, tudi šolske ogromno hvalim, vendar jim tudi povem, kadar niso vložili dovolj svoje moči ali energije v nekaj, da je temu tako, in da se ne vedejo ok, kadar se ne vedejo ok. Oboje je prisotno. Od same hvale, ker je v modernih šolah in vrtcih pogosto, pa ne poznam nikogar, ki bi zato resnično boljše deloval. Hvališ lahko takrat, ko imaš za kaj hvalit. ne moreš kar naprej v strahu, da bo sicer otrok spet štalo delal, kar naprej ga hvalit, ker ne tepe. Ne zato, ker je nekaj res fajn naredil, ali ker se lepo vede, ....ampak zato, ker ne tepe??!! Normalno in pričakovano je, da ne tepe nikogar. To ni nekaj, za kar mora biti pohvaljen, kadar ne dela tega, če pa dela to, pa bomo spregledali, pa se delali bedake, ker bo otrok sicer zakompleksan. Pa kje je tukaj pamet? A potem bom jaz pohvaljena, kadar ne kradem, če pa bom kradla, bomo pa to spregledali, pa se delali bedake? Ne gre v lajfu to tako in otrok mora to vedeti. Očitno je tvoje dete precej avtoritativno in je pač eden od tistih, ki so rojeni za vodjo. S tem ni nič narobe. Narobe postane v trenutku, ko on zahteva, da je vse po njegovo. In če ni po njegovo, odreagira napačno. A veš, ogromno otrok funkcionira popolnoma drugače, če so v družbi, kot če so doma s svojimi ljudmi. Doma ima otrok tudi polno pozornost, v vrtcu pa ne. In nič ni narobe s tem. Otrok se mora naučiti biti srečen brez polne pozornosti kogarkoli. Če ima tako hudo potrebo po pozornosti, hvaljenju, čemerkoli že, brez česar ne zna biti srečen, ga moraš naučiti biti srečen tudi sam s sabo. (A je edinček, značilno je to za edinčke ponavadi)očitno ima potem težave zgolj v družbi. Pa zelo očitno tudi v vrtcu ne znajo z njim. Malo čudno mi je, da vzg. nima toliko avtoritete, da bi otroke razdvojila. Če se pri meni kdo stepe, mora sedet na stolu poleg mene, ne more se potem igrat. In drugi ne morejo k njemu, ker mora prvi (ponavadi sta dva pravzaprav, a ne) razmislit o tem, kaj je počel. To je res čudno. Mogoče pa ona to naredi, vendar ne za dlje časa. Ves čas ne moreš otrok imeti narazen, da ne bi prišlo do konflikta, pa strinjam se tudi z žirafo, da mora biti reakcija takoj. Že v vrtcu. Poleg tega se bi jaz kot mama na to vrtčevsko reakcijo še fejst pogovorila z njim. Kaznovala bi ga, če bi se stepel vpričo mene. Ma ne vem, čudno mi je tole. Otroci se po mojih izkušnjah, tepejo tedej, ko imajo doma neko zaledje. Res ne poznam nikogar, ki bi se redno tepel, pa ki bi ne imel ali preveč zaščitniške starše, ki se bojijo, da se mu ne bi godila krivica, pa so neobjektivni v tem oziru do njega, otrok pa to izkorišča v nepravi smeri ali take, ki mu rečejo, da se mora branit, ali pa take, ki so sami malce nasilni. Sem in tja kakšni starši pretepaških otrok niso ne eno, ne drugo, ne tretje, vendar tolerirajo otrokovo kritičnost in netoleranco do sveta, ker so sami v drugo skrajnost zelo potrpežljivi in tolerantni. Vendar ne poznam niti enega otroka , oz. se ga ta hip ne spomnim, ki bi se redno tepel, da ne bi imel zaledja doma v neki obliki. Res ne. Mogoče bi bilo vseeno za razmislit, v kakšni obliki mu nudite zaledje.
|