Gina
|
Ja, pri fantkih je to res malo težje. Oni imajo to precej bolj v genih, kot deklice. Enostavno ne znajo čisto enako dobro z besedami, niti se jim ne zdi smiselno. Sicer čisto dobro razumem vašo vzg., ker jaz enako govorim mojim otrokom in se fejst jezim, kadar se kdo tepe. Tega ne dovolim, že enostavno zato, ker sem odgovorna za njih in njihovo varnost. A veš česa se morajo naučiti, tega da se v trenutku besa in nemoči ne dotaknejo sošolca. Ponavadi pride do spora oz. pretepa zato, ker eden nekaj hoče, drugi tistega noče, nekaj reče grdega, eden se ga dotakne, malo porine, drugi ga udari, prvi ga fejst nazaj....tako se to stopnjuje v treh sekundah. če se ga prvi sploh ne bi dotaknil, odrinil, do tega ne bi prišlo. Se pravi, kadar ni po njegovo, pa ima karšenkoli problem, ki ga ne zna rešit besedno, naj pride vzg. povedat, ker iz tega ven se stepe, ne povedat šele takrat, ko ga nekdo udari. Ko ga že nekdo udari, ali zgolj odrine, se vsak fant težko zadrži, da ga ne udari nazaj, logično nekako, a ne. V resnici se mora kot bistveno stvar naučiti reševati reči bolj mirno, ne vzeti vsega kot napad nase, pristati tudi na kak kompromis, da kdaj ni po njegovo. Če bo tako jemal reči, ga nihče ne bo odrinil in ne bo mu treba nikogar nazaj.
|