Nika v službi
|
IZVIRNO SPOROČILO: piščanc
a ti je služba res tako pomembna, da hodiš na službene poti tako pogosto? nočem ti karkoli očitati, res ne, ker tudi jaz pogosto nisem pred 17 doma, samo mi je služba vedno manj pomembna.
Oprosti, piščanc, ampak tole je pa zelo lahkotno napisano. Nekateri niso te sreče, da si sami izbirajo, kdaj in koliko krat gredo na službene poti! In če je nekomu služba čedalje manj pomembna, se to pozna ne kvaliteti dela in posledično marsikomu grozi izguba službe. Glede na to, da je Pika09 še samohranilka, mislim, da je zadnje, kar si želi, izguba službe in vira dohodka.
Današnji čas ni naklonjen družinam in veliko je takih, ki nimajo možnosti vplivati na svoj delovni čas in obveznosti.
Pika09, jaz te zelo razumem. Tudi sama zasedam odgovorno mesto v upravio podjetja in tudi moje delo obsega potovanja. Do rojstva moje Nike sem res bila ogromno naokrog, takrat mi je to izredno pasalo, videla sem praktično cel svet, imela možnost s seboj vzeti tudi moža, skratka je bil res business + pleasure.
Sedaj imam to krasno možnost, da sem se lahko dogovorila v službi, da vsaj prvi 2 leti po koncu porodniške (torej vsaj še to leto) ne hodim na daljša službena potovanja. To pomeni max. 1 teden in samo Evropo. Moja punčka je sicer stara šele dobri 2 leti, ampak sem že "uspela" zamuditi prvi uradni sestanek za sprejem v vrtec (je šel mož namesto mene), kakšnih drugih stvari pa ne (je pa res, da jih tudi ni veliko). Si pa zelo realno lahko predstavljam situacijo čez nekaj let, če se moj delavnik vrne v stare tirnice. Ne vem, kaj bi ti rekla drugega kot to, da poskušaš od vseh krožkov in aktivnosti, h katerim tvoja punčka hodi, dobit plan nastopov vnaprej (kolikor se da), pa da potem, ko kako pot planiraš, pogledaš tudi na te stvari. In da poti zreduciraš res na tiste nujne in mogoče kako pot tudi delegiraš komu drugemu. Ne poznam podrobnosti tvoje službe, zato težko kaj svetujem.
Sicer pa če pogledam svojo sodelavko, ki je tudi ogromno potovala v času, ko so bili njeni otroci še majhni, mi vedno reče, da ji je sicer še zdaj hudo, ko pomisli, kaj vse je zamudila, ampak da so ji zdaj, ko so otroci že veliki in samostojni, že večkrat rekli, kako "svet" čas so bili vikendi, pa razni prazniki in dopusti ter sploh ves tisti čas, ki so ga skupaj preživljali. Takrat so res izkoristili tiste skupne trenutke, kvalitetno izrabili čas, ki jim je bil na voljo in moram priznati, da so zrasli v čudovite ljudi, ki so izredno močno povezani s svojimi starši. Nikoli in nikjer niso omenili (ali pa da bi kdo dobil tak občutek), da so bili za kar koli prikrajšani. Je pa res, da so vse te aktivnosti nekako zapolnili stari starši in mož oz. očka.
Vsekakor pa je na tebi dolžnost, da otroku razložiš, kako je s tvojo službo, obveznostmi na splošno, kakšen je pač (žal) ta čas, v katerem živimo. Punca je že kar velika in se ji da že marsikaj lepo razložiti.
Seveda pa to ne more potolažiti tebe, ki se v sebi grizeš, da si "slaba mama". Pri sebi moraš preprosto razjasniti določene stvari - kaj ti pomeni služba, kje je tista meja, ko te posel še zadovoljuje, pa čeprav včasih tudi na račun privatnega življenja... Če ugotoviš, da takole vendarle ne moreš ali ne boš mogla dolgo živeti, potem je mogoče čas, da pogledaš za kako alternativno zaposlitvijo, ki ne zajema toliko potovanj.
Vse dobro ti želim.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
