lidia
|
Drage punce, nekoliko sem si opomogla od napornega poroda in velike izgube krvi, zato vam sporočam mojo porodno izkušnjo. Vse se je začelo en dan pred porodom, ko sem šla zjutraj na amnioskopijo, plodovnica je bila že mlečno motna, zato so me v porodnišnici Kranj kar zadržali in sem počakala na babico Marjeto Žlebnik, ki je imela nočno, bili sva takorekoč zmenjeni, da rodim z njeno pomočjo, popadki kot že teden dni, so bili ta dan lažni, jaz pa odprta 2 cm. Zvečer sem šla k Marjeti in na CTG, da bi zadevo pospešili, sem šla na klistirčka, se pridno sprehajala, pa nič. Lukas se je odločil, da bo pravoslavno božično dete, in tisti večer ni bilo nič, sem šla spat gor na odelek. Drugo jutro, na PDP, 7.1.05, smo z Marjeto začeli z akcijo ob 6. uri, popadki so se nekaj pojavljali, 3 cm odprta. Poklicala sem možija. Prva anpula umetnih popadkov ni prijela, in to vse do 12. ure, klepetali smo in se hecali, Marjeta je zame in Lukasa nadaljevala, čeprav bi lahko šla domov po končani nočni, pa ni. Ker je vedela, da se počutim zelo varno v njenih rokah. Zlata ženska. Njena eterična olja so mi lajšala prestajanje popadkov, da ne govorim o masaži, naučila je tudi Bogdana, ki me je potem še večkrat masiral z olji. Ob 12. uri se je začelo zelo zares, močni popadki in zelo aktivno predihavanje, Bogdan me je pridno spodbujal, spremljal na CTG-ju vsak popadek, pri vsakem mi je povedal, kdaj ponehuje, kar me je zelo motiviralo. Predihavali smo v vseh mogočih položajih, bolečina se je stopnjevala. Problem je bilo maternično ustje, ki se ni in ni hotelo zmehčati, zato ga je Marjeta od znotraj masirala, ni bilo prijetno, dobila sem več svečk, ustje še vedno nič. To je močno poda ljšalo porod, potem se je le začelo stopnjevati, tudi bolečina seveda, pridno sem dihala, Bogdan je bil zelo aktiven z obkladki, labellom... zlati možek. Bil je aktiven, babica ga je pri tem spodujala in mi tu in tam pipsnila malo eteričnega olja pod nos... Zdravnica in babica sta bili že malce zaskrbljeni, ker je popadkov počasi začenjalo primanjkovat. Pa spet tista zoprna masaža ustja. Lukas je bil ves čas zelo vitalen, končno so prišli tisti grozni popadki pred iztiskanjem, in končno potem dovoljenje da lahko pritiskam. Na tesno se je izšlo s popadki, zato sem ujela zadnji vlak, Lukas je najprej pokukal ven z dolgimi gostimi laski, potem nazaj not, pa 2 cm ven, v naslednjem popadku pa je čofnil iz mene skoraj na rob mize, še malo prej se je Marjeta pošalila, da bo tako skočil ven, da ga bo ujela na pultu, in res ni dost manjkalo. To lepo toplo bitjece so mi potem dali na trebuh, z ati jem sva bila presrečna, da je ta mali človekec tukaj, in me greje in naju gleda. Sploh ni jokal, očitno je najina glasova že dobro poznal, nepozabno, tisti njegov pogled, široko odprte očke. Ati je potem prerezal popkovnico in ga dobil pestovat. Potem, potem pa je nastopil problem, ker posteljica ni hotela sama ven. Zdravnica je psokušala ročno, tako me je bolelo, da sem ji roko stran vlekla. Potem so se odločili za narkozo, ati je med tem skrbel za Lukasa, šla sta na sprehod po porodnem bloku, čez kakšno uro se m se počasi začela prebujati iz narkoze. Ura je bila že okrog 21, Marjeta pa še vedno z nami, malega mucija je pomagala pristaviti, da je pil, in to na obeh dojkah, potem smo še malo uživali radost v porodni sobi, nakar sem šla jaz še malo omotična spat na oddelek, Bogdan je šel počasi domov, tudi orng zmučen, Lukas to noč ni bil z mano in sem se nekoliko naspala. Naj sklenem, če sem iskrena, mi je žal, da nisem rodila z epiduralno, nisem pričakovala tako težkega poroda. Ampak, glede na situacijo imam lepo, nepozabno izkušnjo zaradi babice Marjete in zlatega možija. Nepozabno. Zdaj sem srečna mamica, Lukas lepo napreduje, imam veliko mlekca, ponoči mucek pančka po 4 do 5 ur skupaj. To je moja porodna izkušnja. :metulj:
|