Anonimen
|
Lahko je rečt, ne boj se bolečine, če pa ne veš, kaj te čaka. Pa ni tako hudo, kot sem si jaz mislila, da bo. Pravzaprav sem že dve uri po porodu rekla zdravnici in vsem ostalim, da komaj čakam, da bomo vso zadevo ponovili. Jaz sem tudi med tistimi, ki sem dobila protibolečinsko inekcijo; kaj je bilo noter, ne vem, vem pa samo to, da mi ni ČISTO NIČ pomagala. Zato sem rekla, da naslednjič ne bo potrebna. Poleg svojih sem dobila tudi umetne popadke, pa sploh nisem vedela, ne kje in ne kdaj. V bistvu sploh nisem vedela, da so mi jih dali, šele po porodu med šivanjem, mi je zdravnica vprašala, če sem jih čutila močneje kot svoje.:zmeden: Na trenutke sem imela občutek, da se bom onesvestila, vendar se nisem. Tudi blazno slabo mi je bilo, pa vroče, pa noge so se mi tresle... zdravnica mi je povedala, da je to bila najverjetneje posledica protibolečinske terapije. Moj se me ni smel dotaknit, o kakšni masaži ni bilo govora. Stiskala sem ga za roko in ko sem enkrat mahala okoli z rokama (nisem se mogla ničesar prijeti, kar mi je blazno manjkalo v tistem trenutku), sem ga celo udarila. Rekel je, da kar močno. Sama za to ne vem, sicer pa se mi zdi, da mene sploh ni bilo tam, ker se večino stvari ne spomnim. Moj nasvet: ne bojuj se proti bolečini in misli na dihanje, to je meni blazno pomagalo. Pusti, da boli, lažje ti bo - vsaj pri meni meni je bilo tako! Teh bolečin ne moreš primerjati z napadom ledvičnih kamnov, ti so bili obupno hujši!!!!
|