Enolla
|
IZVIRNO SPOROČILO: daddy
IZVIRNO SPOROČILO: BAMBINA_
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark
Dobro, ajde, ko si že dobeseden, potem sem mnenja, da je to starševska dolžnost. Ali skozi proces odraščanja ali naenkrat.
Ja, starši so tisti, ki morajo otrokom dovoliti razpreti svoja krila.
Zanimivo, kak se razlikujemo v mnenjih .... meni se tudi zdi, da je otrok tisti, ki bo "prerezal popkovino", ko čuti, da je čas za to. Otrok odraste in naj svobodno "razpre svoja krila". Brez, da mu to starši posebej dovolijo. Zdi se mi namreč, da je večina otrok zrelih dosti prej, preden se to zazdi njihovim staršem - slednji kar prepogosto v njih še vedno vidijo tiste mlade nebogljene fantiče in dekliče, kakršne so poznali nekoč.
Dady saj v bistvu se vsi strinjamo glede končnega efektra. Otrok začne rezati popkovino že zelo zgodaj (bom kasneje razložila na primeru) vendar je starš tisti, ki mora to sprejeti. Žal se vse večkrat dogaja, da jo na silo začnejo krpati in držati skupaj. Ta proces s strani otroka začne takoj ko se rodi in traja do njegove samostojnosti v odrasli dobi. Če pa mu starši ne dovolijo pretrgati popkovino se lahko v odrasli dobi zgodi, da jo otrok pretrga zgrda in nasilo (ker jo mora, ker je tako prav) starši pa so ali užaljeni ali pa furajo še naprej svojo, kaj pa ti veš. V primeru avtorice teme bi zaleglo po moje res samo nasilno pretrganje popkovine z njihove strani in ne popuščati v svojih odločitvah - tako na mehko kot je Gina predlagala.
Pa še primer: imam 21m, ki je v hudi fazi sam. On bo vse sam naredil trenutno in mu to tudi dovolim v okviru njegovih zmožnosti. Npr. plenice si sam ne bo zamenjal čeprav to trdi  , mu pa " dovolim ", da si sam začne natikat čeveljčke ali obleče in sleče jakno. Zakaj mu ne bi pustila - samo zato ker je majhen. Ja kako pa se bo navadil, kot tako, da poizkusi, ali ne? In če starši teh "dovoljen" ne dajo, ker je še premajhen, bo premajhen zmeraj. In popkovina bo na silo skupaj.
_____________________________
Nič ni težjega od iskrenosti in nič ni lažjega od laskanja(Dostojevski).
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) v samostojno, odraslo življenje, pa ju starši zavirajo, še vedno nadzorujejo njuno življenje ter jima vsiljujejo svoj prav, da ne moreta svobodno zadihati. 
(vsaj nekateri ki pišete po forum in vas na žalost poznam tiudi osebno ste prave 
) in se jim dobrikamo, da nam le popazijo otroke. Jaz z mojimi ne starši niti ne s taščo nimam nobenih problemov, kot pa je bilo že rečeno vask nasvet je lahko koristen. Morda moramo pa me tudi pred svojim pragom pomesti in nas imajo za kaj kritizirat. Malce pomislite!
Vedno najde kakšen izgovor, da ga ne čuva. Sej ga ne rabi čuvat, ampak na začetku, ko sem bila sama cele dneve, ker je mož delal, bi mi kakšne pol urce prišla kako prav. Da bi vsaj v miru pojedla kosilo. Se stuširala. V naročje ga vzame samo, če je kdo na obisku, da se malo "pokaže" z njim. Takšna pač je. Ampak, da mi serje po glavi, da nič ne vem in ne znam. Midva bi popkovnico prerezala že doooolgo nazaj. Se že 5 let samostojno rihtava brez najinih staršev, ampak vedno priletajo "dobronamerni" nasveti in pripombe, ki me že nervirajo. Do kdaj bom njihove nasvete ignorirala - do smrti? 
