Spark
|
Pred enim tednom sem rodila drugega  . Doma imamo že skoraj triletno punčko. Naša prvorojenka je kar dobro sprejela dojenčka, vesela jo je, pa dudico ji da ko joka, pa lepo jo boža,.. Včeraj je pa imela en velik izpad. Na obisk je prišla moja prijateljica, in je obema prinesla darilo. Starejši nodija, mlajši eno knjigo. Ta velka je hotela imeti igračko od dojenčka in na koncu sem popustila in ji jo dala. Kasneje, ko smo prvorojenko hoteli urediti za spanje- tuširanje, pranje zob... pa se je začela dreti, da je ne maramo, pa sploh ni pustila da jo potoložami, niti da jo stuširamo. Na koncu sem se fajn tresla, ker se je tako drla, da je cela ulica odmevala. Na silo sem jo slekla in stuširala, malo pošpricala po obrazu, in se je umirila. Potem je bilo vse v redu in sem jo lepo oblekla v pižamo, ji prebrala pravljico, in je šla spat. No revica se je zbudila čez kako urico in se začela dreti, da je ne maramo, da ona ne mara nas, da nam ne bo oprostila (sploh mi ni jasno od kod ji to). Sploh ni pustila da jo potolažimo. Šele po 15min se je malo umirila, in ponovno zaspala. No zjutraj je bilo vse Ok.
Ne vem, kaj naj naredim v taki situaciji, če se še ponovi. Z možem sva se te dni od kar sem prišla iz pordnišnice, kar trudila, da je ne bi zapostavili. In sem jo trudi v preoblačenje dojenčka vključila, da se ne bi počutila samo. Ampak očitno ne dovolj. Kaj naj še naredim, da se ne bi počutila odrinjeno? Ne vem ali bi bilo pametno jo sedaj imeti 14 dni doma- ko bo mož na porodniški, ali jo vseeno voziti v vrtec? Kako ste to vi reševali?
|
Natisni
,pa je bil problem,ker sta starejši dve kar tekmovali katera bo kaj pomagala . In smo morali kar malo umiriti vse skupaj. Bila je evforija prve dva meseca,zdaj se je pa umirilo. 
