Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Sam problem je v tem, da moj meni, da kljub temu, da sta onadva kriva, naj jaz zgladim spor. Men pa ni do tega. Do zdej sem bila vedno jaz tista, ki se je trudila, zdej nej pa še bo kdo drug. Sam kolker jih poznam, ne bo noben od njiju to prvi naredu. me pa to teži, ker nisem človek, ki bi bil kdaj skregan s kom dlje kot 2 uri. Z njima pa smo v hladnih odnosih že tri mesece. Kaj bi naredile ve? Jaz vsekakor malo bolj nase mislim, sem malo ego v teh rečeh, torej bi razmislila, kdaj se bom jaz boljše počutila: ali če se bom držala, pa mesece in mesece hodila mimo njiju slabe volje in ob mislih nanje izgbljala energijo, ali bi se bolje počutila, če se naredim butla, pa na hec obrnem, pa si mislim, da sta boga, ko sta tako občutljiva zraven. Samo jaz ne bi čakala tri mesece, ker to je meni brez smisla. Pa vsak dan je potem težje stopit do njih in se začet pogovarjat. te pa razumem, ker moja ex tašča je tudi taka, tast pa še bolj, pa sta se tudi mesece lahko držala, samo jaz takrat še nisem bila tolk ego, da bi bolj mislila na cilj, ki ga hočem doseči, kot na "pravico". Danes se ob doseganju cilja, se pravi ob tem, da bi jima rekla, daj no daj, saj nisem mislila nič slabega, mejmo se radi, nima smisla se držat, pridita na kavo, ne bi počutila nič majhno. Meni bi se zdelo, da je to bolj pametno, kot sebe kaznovat. Počutit se butla zraven, zraste v glavi, ne v resnici. In čakat, da bo nekdo drug nekaj naredil za tvojo srečo tudi ne moreš vedno. Ma kaj pa vem, jaz bi tako.
|