Bib
|
Oglašam se vam z mojo zgodbo o porodu in se zaenkrat ;)poslavljam na tem forumu. 17. 11.2004 se nama je v Trbovljah rodila najlepša punčka na svetu, težka 3370 kg, velika pa 53 cm.:bravo::bravo: Rok poroda sem imela 20.11.2004, vendar me je moj ginekolog :angel:dr. Jurca (ki je tudi porodničar) naročil na pregled tri dni prej. Zjutraj sem vstala ob petih in se počasi začela pripravljati za odhod v porodnišnico Trbovlje. Odšla sem na WC in me je začelo zvijati. To bo pa verjetno od grozdja, ki sem ga jedla prejšni večer, sem si mislila. Potem je vse skupaj popustilo.Med vožnjo me je zopet kmalu začelo »zvijati« vendar malo bolj močno kot doma. . Bolečina se je začela pojavljati na 10 minut in sicer v spodnjem predelu trebuha in križa in komaj sem čakala, da se pripeljeva v Trbovlje. V porodnišnici so mi naredili CTG,po njem je sledil pogovor z mojim ginekologom (najboljši ginekolog na svetu:bravo::bravo::bravo:) in anestaziologinjo v zvezi z epidudralno analgezijo.Potem je bil na vrsti klistir. Šla sem v sobo za klistiranje (to je malo pred porodno sobo) in potrpežljivo čakala da se topla voda izteče po cevki tja kamor more. Britje ni bilo potrebno, ker je ravno en večer prej moj dragi zadovoljivo opravil to nalogo. No kmalu me je res začelo zvijati tako kot sem zjutraj mislila, da me in počasi se je začelo tekanje na školjko pa še popadke sem imela zraven. To je trajalo pribiližno 15 minut, potem pa še tuširanje in tako sem bila pripravlejna na porod. Pojavila se je anesteziologinja in mi sporočila žalostno novico, da danes žal epidudralne ne morem dobiti, ker delajo samo do 15.00, jaz pa po njenem predvidevanju ne bom rodila do takrat (ker je prvič), zato nima smisla da mi cevko ob treh potegnjejo ven in prekinejo. Bila sem čisto v šoku, saj sem se psihično pripravila , da me bo manj bolelo. Bila sem razočarana, pa še strah me je začel grabiti. Dr. Jurca me je potolažil, da bomo že nekako prebrodili bolečine. Ob 10.05 , ko je videl kakšne popadke imam, mi je rekel naj se kar vležem na porodno posteljo, da me bo pregledal. Odprta sem bila 8 cm.Bolj v šali kot zares me je vprašal do kadaj želim roditi ali do 11.00 ali do 12.00, jaz pa odgovorim da do enajstih če se da. Zraven je bila še babica Eva, zelo prijazna in nežna oseba, ravno takšna kot jo potrebuješ. Ležala sem na postelji in močni popadki so se nadaljevali . Šla sem dol s postelje, ker nisem zdržala v ležečem stanju. Babica Eva me je zadržala in ko je popadek minil me je poslala nazaj na posteljo. Poklicala je ginekologa da je takoj prišel nazaj, ker se je porod že začenjal. Morala sem se prijeti za noge, glavo pa dati na prsi, zraven pa še fino dihati in pritiskati. Seveda mi ta kombinacija ni šla najbolje, hvalabogu sem imela pomoč. Moj dragi me je držal za levo nogo in spodbujal, ginekolog mi je pritiskal glavo na prsi, sama pa sem držala desno nogo in dihala po navodilih ginekologa in babice. Ko sta bila dva popadka mimo mi je moj rekel da že vidi glavico, potem sem pa še dihala in dvakrat pritisnila in najina Lara je prišla na svet ob 10.25. Potem je oči prerezal popkovino, babica mi je takoj dala mojo hčerkico na trebuh. Bila sem zelo vznemirjna ko sem mojo :duda: stisnila k sebi. Sploh ne znam opisati tega občutka, šlo mi je na jok, tresla sem se, komaj sem govorila tako sem bila vesela mojega majcenega bitja v rokah. Potem so pa mojo lubico stehtali in izmerili, obrisali in oblekli in zopet sva jo dobila midva v naročje. Probala sem jo podojit, vendar še nisva prav dobro znali. Potem je Laro prevzel oči, meni je pa ginekolog naredil en šiv, dal mi je inekcijo, da me šivanje ni nič bolelo. To je moja izkušnja, kljub temu, da nisem dobila epiduralne in da je bil to prvi porod se je vse hitro in skoraj neboleče končalo. Ravno tako želim tudi vsem vam, ki vas to še čaka. Lp..Bibi
|