Anonimen
|
Danes sem prebrala en tak fajn stavek o razvajenih otrocih, tako resničen. elja sicer že za malo starejše, ampak naj ga vseeno povem, bolje, da veste prej kot pozneje.
Torej iz razvajenega otroka veje:
Tukaj sem, ukvarjaj se z menoj in to takoj!
Tako da, mamice, ki imate še male otroke, če bi jaz bila na vašem mestu in vedela to, kar vem danes, ko je moj otrok star 5 let in pol, bi ga vsakič, ko je kaj "zahteval", pustila najprej malo "pojamrat", v glavnem POČAKAT. Jaz tega nisem vedela in sem vedno skočila na vsak jokec in mu ustregla TAKOJ. O.K., res so mi že v porodnišnici rekli, da je ta otrok pa res tak, da nikoli ne bo znal nič potrpet in počakat, ampak vseeno mislim, da bi ga počasi pa vendarle navadila, da je treba v življenju pač POČAKAT. Če je otrok tega navajen, mu je potem v otroštvu in posledično kasneje v življenju veliko laže. Zna počakat, zna popustit, zna potrpet, zna se potem tudi potruditi. Ker če je vse takoj narejeno, potem po navadi za tisto ni potrebno nobenega truda. Če pa se je za vsako stvar od majhnegha treba malo potrudit ... malo počakat, ... ne vem, ampak meni se zdi, da sem jaz tu naredila napako. Ki jo zdaj popravljam, kadar se je zavem. Tako da to imejte malo v mislih, bi jaz svetovala.
|
Natisni
Je veliko bolj samostojna,se zna tudi sama zamotit,jaz pa imam tudi kakšno minutko zase (no ja, zase ravno ne,bolj za gospodinjska opravila
.
