 |
RE: osemletnik, šola in dom
31.10.2007 17:27:46
|
|
|
|
Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: pepa1973
Kaj pa če dobim obratno reakcijo(nalašč ti ne naredim, ker si mi ukazala!!!)??? Zgodi se, da se mi večkrat pregovarja in zadnja beseda mora biti njegova. V tem se počutim nemočna, kaj naj..
Hi, hi, poglej pepa, saj si sama tako napisala, da se tolk časa s tabo prepira, da je zadnja beseda njegova. A ne pomeni to, da nimaš vpliva nanj? No ja, saj ni tolk važno, sama moraš s sabo razčistit, kaj tebi paše, pa kaj ti je ok in kaj ne. V bistvu ne gre za nič drugega. Je pa tako,d a sama v bistvu poznam veliko mamic, ki se počutijo enako nemočne, ob enakem ravnanju sebe in otrok, kot ga ti opisuješ, vključno z dvema mojima res dobrima prijateljicama, da o znankah sploh ne govorim, koliko jih je takih, tako da se mi to zdi množičen pojav. Včasih dosežejo svoje, namreč, da jih otrok uboga, včasih pa ne. oz. bolj kot otrok odrašča, manj upošteva in spoštuje mamo - te konkretne mame, ki jih jaz poznam. Je pa tako, da je v bistvu bilo zelo iskreno in direktno od mene povedano, kaj si mislim, najbrž preveč, ne zato, ker bi ti rada škodila, ampak zato, ker bi ti rada pomagala, da spregledaš, ker ti ne želim, da bi ugotovila prepozno, ker tedaj si nikdar več ne boš pridobila spoštovanja, vse življenje te bo preziral v svoji duši. Mogoče si se ravno zato v bran postavila, ker sem bila predirektna in malo groba. ma saj je vseeno.
Reda bi ti povedala še en moj lasten vidik vzgoje. veš, sama sem bila vzgajana tako, kot tvoj otrok. Samo da jaz nisem fant in sem izkoriščala ta sistem malo manj in sem znala ceniti mamino odpovedovanje, prilagajanje, moj brat pa je fant, pa je to zelo znal obrnit, pa mamo je zasovražil, kljub temu, da jo je po svoje imel rad, zelo hudo je bilo nespoštovanje do nje, vse dokler je živela. To se je zgodilo zato, ker je bil prepričan, da je ona mevža, da nima jajc, da se ne zna postavit zase, zahtevat reči od ljudi. Tako reagirajo na tako vzgojo moški. Ženske drugače razmišljamo, to vzamemo kot dobro, popuščanje namreč, včasih to zelo rabimo, fantki pa ne. Oni rabijo drug pristop. Oni cenijo ljudi po dejanjih, oni rabijo spodbude, moraš jih potiskat naprej, veliko bolj postavljat meje, veliko bolj izrazit pričakovanja do njih in jih potisniti, da tisto naredijo - potem te cenijo, ker si jih znala postavit tja, kjer jim je fajn posledično, čeprav prej tega niso vedeli. Ne vem, če se tega dovolj zavedaš.
Pa še o razpravljanju. Tudi jaz sem bila dolga leta mnenja, da je ok, če otroku pustiš razlagat in razlagat in razpravljat in razpravljat. Sploh mi ni kapnilo, da je dostikrat to le zavlačevanje in poskus manipuliranja - kljub temu, da sem tudi sama to počela svoji materi in očetu, ki sta seveda to dopuščala. Danes mislim tako, da obstajajo določene reči, kjer moraš pustiti otroku govorit, razpravljat in druge, kjer ni debate sploh. Lahko razpravljamo kako ga je nekaj prizadelo, kako bomo opremili njegovo sobo, ob kateri uri bo delal domače naloge, ali bo hodil na neko dejavnost ali ne, koliko prijateljev bo povabil na rojstni dan...vse sorte reči obstaja, kjer mi pove svoja čustva, želje in potrebe, pa ponavadi se vsak dan pogovarjam s svojimi otroki preden gredo spat o vsem mogočem...tako da zihr niso zatrti...vendar...vendar obstajajo reči, o katerih ni debate. Npr. ni debate, ali bo pospravil mizo po kosilu ali ne, ni debate, da bi kdaj igral pc več kot eno uro, ni debate, ali se bo šel učit ta hip, kot smo predhodno dogovorjeni al ne, ni debate, ali bo šel v trgovino ali ne, ni debate, ali bo šel zvečer spat ob določeni uri ali ne, ni debate za mnogo reči, kjer zihr niso prizadeta nobena njegova čustva. Tukaj gre za manipulacijo s tabo. Ve, da ga imaš rada, pa vendar počne to tebi, ki se zato še dodatno sekiraš, koliko je prizadeta njegova duša. Nalašč te izsiljuje. Kakšna ljubezen je to tisti hip iz njegove strani? Manipulativna, brez dvoma. Briga ga zate, glavno da bo on užival v brezdelju. Vendar je tvoja ljubezen drugačna. Prepričana si, da ga zatiraš, če kaj želiš najbrž. Zato dopuščaš možnost pregovarjanja. In kot sem rekla, ravno zato te tvoj otrok ne spoštuje in se pregovarja. Ker dopuščaš, ker nisi zihr, da ni nedopuščanje kompletne svobode odločanja narobe. Vendar še vedno trdim, da si ti starš, ti se moraš dostikrat odločit namesto njega. in to brez debate. On je še premali.
|
|
|
|
Natisni
? Da nimaš vpliva?!
