Gina
|
Hmm, meni se zdi duda enake vrste potreba, kot cigaret. In na enak način se jo odpravlja. Lahko se samo zavedaš, da cigaret (duda) ni ok, pa govoriš in govoriš da je že še čas, da ni tolk hudo in se potihem sekiraš, ker v duši veš, da to ni ok. Lahko se odvajaš počasi in trpiš pri vsakem prižganem cigaretu, ker razmišljaš, če ni tvoj zadnji in se ga še bolj oklepaš (beri dudo). Lahko vzameš cigaret proč, en teden je hudo, potem je pa vse ok. Nekaj pa se mi zdi narobe. Kako se lahko otrok odloči, kaj je prav, kdaj bo dal dudo proč? A nisi ti njegova mati, ki se MORA odločiti namesto njega? Ampak ti se nočeš, a ne. A lahko toliko star otrok ve, kaj mu škoduje, kaj je prav in kaj ok? Problem je v tem, ker se tebi smili, ko joka. Brala si, da to povzroča psihične travme. Saj jih res, kratkoročne (dolgoročnih pa prav nobenih). Vsako odvajanje od česarkoli jih povzroča. Pa še vse sorte drugih stvari povzročajo travme, in če se ne navadimo na to, da moramo v življenju početi vse sorte, kar povzroča travme, jih ne bomo znali premagovati. Prezaščiten otrok vodi v problematičnega mladostnika in problematičnega odraslega, ki se ne zna spoprijeti s travmami. Problem je v tebi, ker nočeš sprejeti odgovornosti nase. odgovornosti za svojega lastnega otroka. Ker ti je težko prenašati jok. A boš tudi težko prenašala jok, če bo vzel nož in se hotel zabosti? Ne, takrat boš mirno prenašala njegovo tuljenje, ker se boš zavedala, da je nož nevaren. Za dudo pa nisi tako prepričana, zato naj revež bogi še cuzla vsako noč....tebi pa ne bo treba poslušati joka....pa če si vse zobe pokvari, pa če ne vem koliko bakterij in svinjarij dobi z njo v usta, pa če se s tem navaja na vse hujšo zasvojenost....to ni važno. Važno da ti ne poslušaš joka. Eh sorči, dans sem sitna, bolana in čist preveč direktna, a ne. Ni bilo mišljeno tako hudo, ampak vseeno malo razmisli o vsebini.
|