Anonimen
|
Na ta tekst sem naletela ob prebiranju družinske revije Jana: Nihče več ne bo odličen Strokovno in zainteresirano javnost spet burijo napovedane spremembe v našem šolskem sistemu. Šolskemu ministru predvsem šolski sindikat SVIZ, nekateri šolski strokovnjaki ter posamezni aktivi staršev očitajo prenagljenost, neupravičenost, nekritičnost pri uveljavljanju teh sprememb ter delovanje za hrbtom učiteljev. A to je že znana zgodba. Zanimalo nas je predvsem, kaj bodo spremembe, ko bodo res začele veljati, pomenile za naše osnovnošolce. Spremembe v osnovni šoli 1. Brezplačni učbeniki Začenjamo z dobro novico! Kot je lansko leto v intervjuju za Jano zagotovil šolski minister dr. Milan Zver, se na ministrstvu trudijo, da bi sledili evropskim trendom v smeri brezplačne šole. In z ukrepom, ki bo začel veljati prav v letošnjem šolskem letu, se temu trendu močno približujemo. Učbeniški sklad – torej izposoja učbenikov – bo brezplačen za učenke in učence od prvih do vključno sedmih razredov, medtem ko bodo učenci osmih in devetih razredov plačevali tretjino cene, kot doslej. Učbeniški sklad je tako še močnejši socialni korektiv in zelo dobro se je prijel. V preteklem šolskem letu ga je namreč izkoristilo kar 89 odstotkov vseh učenk in učencev. Seveda pa stroški za druge šolske potrebščine, najvišji so za delovne zvezke, ostajajo in niso prav nič nizki. Za: Vsi. Proti: Nihče. Naša laična ugotovitev: Še kar tako naprej! Želimo si brezplačnih učbenikov in delovnih zvezkov v javni (brezplačni) šoli. 2. Ukinitev splošnega učnega uspeha Veliko bolj vroče od brezplačnih učbenikov je področje splošnega učnega uspeha. Pravzaprav predvidena odprava, ki pomeni, da v prihodnosti ne bo več nobenega odličnjaka … No, pa tudi nezadostnega ne! V spričevalu bodo zapisane samo ocene pri posameznih predmetih, in sicer v prvem triletju opisno, v drugem in tretjem pa številčno. Razumljivo je, da je ta poteza – tako kot večina sprememb v slovenskem šolstvu – sprožila zelo burne odzive, ki verjetno še niso končani. Za: Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) odpravo splošnega učnega uspeha utemeljuje z argumentom, da splošni učni uspeh ne odslikava dovolj objektivnega uspeha in da gre za kategorizacijo otrok brez prave podlage. Učence bi morali objektivno primerjati le po posameznih ocenah, sploh pa je splošni učni uspeh po besedah Mojce Škrinjar, direktorice direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na MŠŠ, fenomen, ki ga drugod po Evropi ne poznajo. Proti: Dosedanje javnomnenjske ankete kažejo, da smo v Sloveniji na ta naš nikjer drugje obstoječi fenomen čustveno navezani in ga ne bi kar odpravili, saj je med drugim tudi pomembno merilo za uspešnost učencev. Nasprotniki ukinitve tudi trdijo, da bodo dobri učenci od uvedbe naprej ob motivacijo in stimulacijo za učenje manj priljubljenih predmetov, ki so se jih doslej morali učiti zato, da ne bi pokvarili učnega uspeha. Naša laična ugotovitev: Slabo za odličnjake in bolje za »slabše« učence, ki jih tudi ni malo. Če izhajamo iz želje, da bi se naši otroci vendarle začeli učiti zaradi znanja in ne zaradi ocen, odprava splošnega učnega uspeha ni tako slaba sprememba. 3. Izbirni predmeti Tudi izbirni predmeti v tretjem triletju devetletne osnovne šole so področje, na katerem se lomijo kopja in krešejo mnenja. Izbirnost je v drugih delih sveta, predvsem v Skandinaviji, po kateri se tako radi zgledujemo, že mnoga leta stalnica, pri nas je resnično zaživela šele z devetletko. Učenci zadnjega triletja lahko izbirajo med dvema dveurnima ali tremi enournimi predmeti, v spričevalo se vpišeta le prvi dve najboljši oceni. Čeprav so pred uvedbo izbirni predmeti sprožali številne diskusije, predvsem veliko kritik, lahko rečemo, da so dobrodošla novost, saj vnašajo poleg resnih »piflarskih« predmetov malo več sproščenosti. Učenci so doslej najraje izbirali športne, računalniške in umetnostne predmete, najmanj zanimanja je bilo za matematiko. Zato je nekoliko presenetljiva odločitev ministrstva, da v novelo zakona o osnovni šoli zapiše spremembo, ki predvideva izbiranje samo dveh enournih predmetov ali enega dvournega, kar so ponavadi tuji jeziki. Za: MŠŠ krčenje izbirnosti utemeljuje z argumentoma, da znižuje obremenjenost učencev in racionalizira izpeljavo pouka. Težave pri sestavljanju urnikov so namreč precej pogoste in se v praksi kažejo tako, da morajo zaradi nekaterih izbirnih predmetov učenci v šoli čakati še dolgo po koncu pouka. Proti: Krčenje izbirnosti je korak k uniformirani šoli, so zapisali dr. Zdenko Medveš in sopodpisani visokošolski učitelji oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. In še: »Sodobna šola, ki želi biti primerljiva s trendi v razvitem evropskem in svetovnem prostoru, mora učencem zagotoviti, da bodo v čim večji meri dosegli čim širši nabor znanja, tako glede na svoje zmožnosti kot tudi glede na svoje specifične interese.« Naša laična ugotovitev: Ukrep, ki spodbuja tekmovalnost, saj odvzema učencem zanimivejše predmete, ki se jih lažje in raje učijo. 4. Drugi tuji jezik V rahli povezavi s krčenjem izbirnosti pripravljajo uvedba drugega obveznega tujega jezika v zadnjem triletju devetletke. Na ministrstvu namreč zagotavljajo, da naj bi bile odvzete ure pri izbirnih predmetih po novem namenjene drugemu tujemu jeziku. Za: Na ministrstvu ne vidijo velikih problemov pri uvajanju, saj je bil drugi tuji jezik (italijanščina, španščina, nemščina, francoščina, ruščina in hrvaščina) že doslej izbirni predmet in tudi težav z dodatnimi učitelji ne bo. Proti: Pri uvedbi drugega tujega jezika je, presenetljivo, nekoliko manj žolča. Le redki dobro slišni glasovi svarijo, da bo drugi tuji jezik pretežko breme za vse in da je nesmiselno uvajati tako zgodaj obvezno učenje drugega tujega jezika, če imajo učenci že sedaj možnost, da ga izberejo, če želijo. Naša laična ugotovitev: Neznanstvena raziskava med znanci in prijatelji starši je pokazala, da drugi jezik vsi pozdravljamo le kot izbirni predmet, če je obvezen, pa pomeni prehudo obremenitev za že tako obremenjene šolarje. Skratka, pisan je na kožo ambicioznim staršem in peščici otrok, ki se radi učijo tujih jezikov. Za večino je namreč že angleški jezik hud zalogaj. Med nekoliko manj prah dvigajočimi spremembami v osnovnih šolah lahko v letu 2008/2009 pričakujemo podaljšano bivanje le do petega in ne več do šestega razreda ter povečevanje pomena vzgoje v osnovnih šolah. Slednje naj bi zajemalo tudi vzgojni načrt, ki bi ga sprejela vsaka šola. V njem naj bi bile določene vzgojne vrednote, načela in dejavnosti ter priznanja, pohvale in vzgojni ukrepi. Vzgojni načrt podpira večina Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnega in glasbenega šolstva. Anonimno pismo Ne samo spremembe, zapisane v noveli zakona o osnovni šoli, tudi prenova učnih načrtov je zbudila nekaj nejevolje. Nedavno je po elektronski pošti začelo krožiti pismo anonimne učiteljice, ki – nekoliko skrajšano – zatrjuje: »Nova vlada meni, da otroci premalo znajo, zato so učnim načrtom dodali kar precej snovi oziroma so jo premaknili v nižji razred. To nameravajo storiti po zelo hitrem postopku. Zato da bi upravičili poseg v šolski učni načrt, so 'vključili' tudi učitelje. Pri nas smo imeli 50 minut časa, da pregledamo vse učne načrte za prvo triado, se pravi 50 minut časa za proučitev in primerjavo 18 načrtov, za predloge sprememb ter za branje in izpolnjevanje dooolge ankete. Vsakemu laiku je jasno, da je to naše sodelovanje pač samo zato, da lahko odkljukajo sodelujoče. Snovalci sprememb trdijo, da so zmanjšali število ciljev, ki jih mora otrok doseči. V prvih treh razredih je resnica taka, da so po dva cilja združili v enega samega, pa še kakšnega dodali. Ves čas učitelji tulimo, da so sicer reči, ki jih v posameznih razredih učimo, lahko primerne otrokovi stopnji, vendar jih je preveč, da bi jih lahko kvalitetno utrdili, da bi otroku sedle v njegovo bistvo, da vse snovi lahko zgolj na hitro obravnavamo, časa za kaj več pa ni. Tako se otroci naučijo večino reči na pamet, za en teden ali dva, potem pa pozabijo. Dolgoročno ne znajo prav dosti, kar se izkaže tudi na mednarodnih testih. Ker nimajo dobrih, utrjenih osnov, ne morejo graditi neke širine, vsaj sama menim tako. Obstoječim učnim načrtom pa dodajajo snov! Prestavljajo jo en razred nižje, otroci so pa eno leto mlajši. Kako se bo otrok lahko naučil še več, če še sedaj večine reči ne razume, ne poglobi znanja, ampak zgolj memorira detajle (celjski ravnatelj, ki je odstopil zaradi razmer v šolstvu, jih je označil za papagajsko učenje in zelo se strinjam z njim)!? Prosim, starši, zahtevajte vpogled v spremembe učnih načrtov. Za vaše otroke gre!!! Tudi za tiste, ki so zdaj stari eno leto ali manj. Naj vam povem, da so tudi sicer v šolstvu predlogi sprememb zelo kruti za otroke. Plačevali naj bi nas, po domače povedano, po glavah, po številu učencev, ki jih učimo. Jasno je, da si bodo šole prizadevale imeti čim več otrok v razredih, da bodo manjše šole dobesedno izumrle, ne v desetih, ampak v petih letih. Takih sprememb je še več, pa v bistvu še učitelji težko pridemo do podatkov, kaj nameravajo, ker jih pošiljajo samo ravnateljem. Varčujejo pa na otrocih. Na vaših in naših otrocih. Ljubljana bo ukinila nadstandard ene cele vzgojiteljice na razred. Janković hoče stadion namesto kvalitetnega izobraževanja. Namesto da bi vzgojiteljico v polnem delovnem obsegu uvedli še v drugi razred ali vsaj v prvega, je ukinjajo pol v prvem. Skratka, kako si predstavljajo, da se človek lahko polno posveti vsakemu otroku, če jih ima neprestano v razredu 28? Kako lahko o vsakem otroku sploh ve, kaj dela in čuti? Normativi so grozljivi. Izgovarjajo se na Evropo. Edina reč, v kateri smo res dobri, so bili normativi, zdaj moramo Evropo ujeti, ne bo ujela ona nas, mi gremo dol k njej, saj moramo biti 'podn' v edini reči, kjer smo bili res dobri.« Tekst: TINA HORVAT Foto: Jaka Koren
|