julam
|
Se strinjam z vsem povedanim. Ampak pri nas ni največji problem tepenje za igrače - ja, sej se tepeta, pa metoda "zamenjam" je tudi v praksi, pa na žalost ne pali niti pri malem, ker točno ve, kaj hoče - ampak nasilje starejšega, ki ne vem od kod izvira. On pride do bratca in ga mimo grede zlasa, uščipne, se zvali nanj in ga skoraj spešta. Včasih pa preide iz ljubezenskega objema direkt v napad. Glede tega sem se začela malo sekirati, ker to pa se mi ne zdi več normalno. Je to ljubosumje? Pa drugače ga ima res rad, skrbi, da tudi  dobi kakšno stvar (npr zadnjič ga je babi vprašala, če bo čaj, pa je rekel, da ga bo bratec tudi) ipd. Zakaj te nasilni navali? Ker star je dovolj, da točno ve, kaj pomeni BOLETI.
Nasilja nikakor ne dopuščam, tudi če mali velikega pocuka, uščipne (čeprav iz povsem drugih vzgibov, ker pač še ne zna lepo pobožati...), ga vsekakor okregam, prav zato, da bi za oba veljala ista pravila. Samo metod mi je pa pri prvem zmanjkalo, pa še nobena ne pali. Seveda ga nazaj ne mislim udarit, ker potem so moje besede bob ob steno. Včasih mu rečem, naj uščipne, ugrizne, udari... sebe, če že ima potrebo koga ščipat, grizt, tepst... . Pa včasih zaleže, drugič spet ne. Seveda ga kljub vsemu vzpodbujam, da se druži s tamalim, da se skupaj igrata, ampak sem vseskozi na preži, da rešim malega, ker se VEDNO KONČA NASILNO!
No, ja, očitno je naš edinstven primerek. Mogoče se pa preveč ukvarjamo z njim že celo njegovo življenje. Pa se ni najbolj obrestovalo. 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Približno si predstavljam, da si bosta vedno bratsko v laseh, ampak dokler bo mali še bistveno šibkejši, bo pa očitno kar kriza. Potem bosta pa že sama med sabo obračunala. Se bom držala nasveta iz ene od knjig o vzgoji: "če ni ogroženo življenje, zdravje ali morala, potem rešujta probleme, spore,... sama". 
