trobentica74
|
Sploh ne vem, kaj je narobe z mano. Mislim, da sem ponovno noseča in sem sama nad sabo razočarana, ker nisem preveč vesela. Imam hčerko, staro skoraj 10 mesecev in preden smo jo dobili, smo se morali kar malo potruditi, pa še z brisi ni bilo vse v redu in sem morala še na operacijo. Z možem sva se tako dogovorila, da greva avgusta v akcijo z zavestjo, da itak ne bo takoj ratalo, saj imam sama policistične jajčnike, odsotnost menstruacij... in itak v prvo ne bo ratalo, pa nisem niti več rosno mlada (33,5). Se tolažim, da in bolje je tako kot je zdaj, kot da bi se morala matrati še 5 let, ampak skrbi me, da ne bom zmogla samo 18 mesecev razlike, se mi zdi absolutno premalo, da ne bom mogla nuditi vsega obema. Zdaj se hčerki posvečam res 100 %, rada jo imam za znoret in se bojim, da drugega ne bom imela tako rada in da me hči ne bo vem marala, ker ji ne bom 100% na razpolago, skratka, strah me je kot hudiča svojih čustev. ko sem prvič ugotovila, da sem noseča, sem vriskala in skakala od sreče, zdaj pa tega ne čutim . Kar bojim se, pa kaj bodo starši rekli , pa se dobro razumem z njimi. Ne morem si urediti svojih misli in zato sem tako nesrečna, namesto da bi vriskala. kah je narobe z mano?
|