baguSka
|
Ne, ne, ne da ne morem, bolj v tem smislu, kot saj lahko tudi s teboj, ampak ti kar čakaj doma, saj s teboj lahko vedno, kadar hočem. V glavnem, moti me, če se pokaže, da je interes nekoga biti drugje večji od interesa biti doma. Pa iz kateregakoli vzroka že. To potem ni v redu. Tole je pa definitvno narobe. Ce moras bit ti doma in cakat, pomeni da mu je vseeno ce ga ti doma cakas. To sploh ni OK. Da pase it malo ven za sebe zaradi druzbe in 'svoje zabave' to ni sploh nic slabega. Ce pa partner dobiva ob tem obcutek, da ga zapostavlja zaradi tega, potem pa tu nastane problem... Upam da veste kaj mam v mislih!? Torej ce tisti, ki hodi ven (ce drugi ne), da vedet, da mu je veliko vec do tega da hodi ven, kot da je z ljubljeno osebo, potem to je narobe. Ce se v zadovoljivi meri posveca svojemu partnerju, pa ta vseeno tezi, potem je seveda krivda na strani tega. Pac omejuje svojega partnerja oz ga hoce imet samo zase, kar sploh ni ok. Moje nacelo je, da zivim in pustim ziveti. Tako jaz njemu, kot on meni. Ko nisva skupi pac nisva, ko sva skupi sva skupi... A vedno ziviva v srcu en z drugim. Meni osebno sicer ne sede, ko ga zagledam kako se pijan pripelje domov, ceprav on trdi da ni tok, da nebi mogu vozt, ampak to je ze spet moj problem, s katerim se moram spopadat sama. Oz sem mu pac povedala za ta problem in me skusa 'upostevat' oz mi pomagat, da ta problem zgine in vedno veckrat celo prespi pri prijatelju, da me le nebi skrbelo. Hvala bogu. No, uglavnem z najine strani ni neke tolerance al neki... On je to kar je in jaz sem to kar sem in se en drugega ne spreminjava in ne omejujeva. Ce pride do kakrsnekoli tezave, pa se nekako sporazumeva, da je potem vedno za oba prav. Jaz ga ljubim zaradi tega kar je in ce bi ga zelela neki spreminjat in omejevat, potem ga sigurno nebi ljubila.
|