caillou
|
Kaj pa vem ? Mene je tudi nekaj časa držalo, pa me je pogovor z znanko dokončno prepričal, da še kar nekaj časa ne bo tretjega otroka, če sploh bo kdaj. In kaj je bilo v pogovoru ? Nič, samo to, da imam ogromno časa, ki ga lahko posvetim dvema otrokoma, ki pri svojih petih in štirih letih kolesarita brez pomožnih koleščk, rolata, plavata,....Starejšo sestrico lahko brez težav vozim na treninge, mlajšega bratca bomo začeli voziti letos. Enostavno nimam organizacijskih problemov, ker se samo oblečemo, nabašem in odpeljemo. Kolegica ima tri otroke (5, 3 in nekaj mesecev), tako kot jaz je cele dneve sama in enostavno nima energije, volje in časa, da bi mali učila voziti s kolesom, rolanja,....
Sicer je že res, da se bosta še vse naučili in da bosta ravno tako obvladali, pa vseeno glede na poglede, bi tudi oni2 to radi znali sedaj.
No je pa res, da mi poleg vsega veliko pomeni tudi to, da sta naša otroka precej aktivna in da jima lahko to dnevno nudim. Če bi imela še malo štručko v naročju, bi vse to odpadlo. No, ne vse, ogromno pa. No ja, pa tudi si zelo zelo želita sestrico ali pa bratca, tako kot si teden dni želita hrčka, pa kužka, pa nove igrače,...Vse je dobro le za dan ali dva, potem tone v pozabo. Dojenček je pa nekaj drugega in je definitivno moja in moževa odločitev. Mogoče, ko bom dobila občutek, da lahko finančno, čustveno in fizično vsi prenesemo in nihče od nas ne bo prikrajšan za nič, popolnoma nič. Nama je to zelo pomembno obema.
_____________________________
Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)
|
Natisni
,starejši sin si tudi zelo želi dojenčka,pred kratkim je rodila sorodnica in najin sin se sploh ne gane od vozička kadar gremo na obisk, mislite,da se moške ,da s čim prepričat v to 
), da tudi mojim otrokom vedno ostane kakšna neizpolnjena želja, ki motivira in žene naprej... 
