matejchykam
|
Pozdravljene!
Evo še ena, ki se ji je nosečnost končala v 6.-7. tednu s ss. Sčistilo se je samo od sebe. Saj vem, da je pač narava naredila svoje, to sprejemam in sem že dostikrat rekla sama sebi, da če pač do tega pride, pač pride. In je. Sej se pobiram ,pa boli pa vseeno. Saj me razumete. Mož prav tako, pa moja mami oz. cela družina po moji strani. Me pa tko mal postrani gledajo njegovi. Sej rekli niso nič, ampak jih že tolk poznam, da to vem. Vidim, da jim ni blo prav, da sva takoj povedala njim, mojim, jaz pa še v službi. Vendar to je najina odločitev!!! zakaj ne bi za to srečo in ta blagoslov vedeli tudi drugi, pa čeprav se ni lepo izteklo????
Ker tako je pač najbolje, a ni tako? Sploh, če se za to, da takoj poveva, odločiva sama.
Sem veliko napisala, vem, ampak moram se nekomu zaupat, ker mož pravi, da sem paranoik, ampak hudiča, a nimaš družine za to, da ti stojijo ob strani v veselih in žalostnih trenutkih???Meni se že tako zdi.
Joj sem vesela da sem povedala. Hvala za branje
Se mi pa zdi, da sem zdej po splavu drug človek- sem bolj odločna pa ne pustim, da mi drugi diktirajo, kaj je prav in kaj ne. A se je kateri že to zgodilo??? Lp
|
Natisni
