Anonimen
|
Ja, poznam to. Tudi jaz sem poročena, skoz sem mislila, da res srečno, nimava še otrok, potem pa pride en trenutek, ki mi je obrnil na glavo vse in že ne morem delati nič drugega, kot misliti na enega drugega moškega. Kar je najhujši, je to, da je zaseden, ima hčerko, ki je že študentka, par let mlajša od mene, kar pomeni, da je on kar precej starejši od mene, ......., pa vendar... Vse kar lahko počnem je le, da mislim na njega, kako bi bilo, kako me je kdaj pogledal, kako bi si z njim ustvarila družino imela njegovega otroka. Najhujše je, da če bi mi samo malo namignil, da sem tudi jaz njemu všeč, bi pustila vse, kar sva zgradila z možem in šla. Ne vem, kaj se je zgodilo. Nisva imela kriz, lepo je bilo, kdaj pa kdaj sva se skregala, fula sva si želela imeti otroke,...sedaj pa to. Vem, da ni prav in delam na tem, da pozabim na drugega in se spet 1000% vržem v to, da porihtava najin odnos. Saj vem., da me bo kera obsojala, tudi jaz bi se, vendar si nisem tega želea, niti nisem iskala zabave, le zgodilo se je.
|