MarijaPo
|
Lepo je, da razmisljas o tem, bos potem manj sokirana, ko bo prikukal na svet. Nasa Eva je bila na zacetku dalec najbolj grozna, kot zdaj, ko se ji skos samo smejimo in je neskoncno srckana. Ze v porodnisnici je dobila tiste grozne krce, kolike, in potem se je neusmiljeno, zivce parajoce, huronsko drla. Midva z mozem sva to le s tezavo prenasala in sva si pomagala z zamaski za usesa (da sva jo manj slisala). Od tega dretja sva bila tok iztirjena, da tudi ko se ni drla, nisva prisla k sebi in sva tako prva dva meseca prezivela v totalni agoniji. Upam, da bo tvoj mali otrocicek manj podvrzen temu vragu in bo res samo jedel in spal, ker ce bo tako, bo najbrz zacetek dokaj nestresen, saj dejanskega, fizicnega dela ni tok ogromno, kot vsi opisujejo. Neprijetno je samo to, da se je treba ponoci zbujat in hranit, zaradi cesar si precej neprespan in zmozgan. Menda so tudi poporodne depresije in to povezane z nespanjem. Pomagaj si z nacelom: ko spi otrok, spim tudi jaz. Podlogo (nekega hipota iz pikapolonica stacune) za spanje na boku, smo mi kar uporabljali, ceprav ni bilo dost smisla, ker se je takoj prevrnila na bok. Dudo smo uvedli pri treh mesecih in smo jo imenovali MUTE gumb (mute je po anglesko tiho). Pri enem letu jo se vedno uporabljamo za zaspat in za mir dat med voznjo z avtom in v vozeku. Mislim, da tezko sfuras brez, meni so vse minute brez dretja in s pomiritvijo ful prav prisle in jih ne bi zamenjala za nek "da se tud brez dude" princip. Drzi se in upam, da bos imela lahek porod in miren zacetek skupnega zivljenja.
|