taška30
|
IZVIRNO SPOROČILO: mamuška
Jaz bi rekla, da to faza, ko otrok opazuje, kaj se s stvarjo, ki jo vrže, zgodi. ne bi rekla, da je to dolgčas ali nagajivost, otroku je zanimivo ker vrže in se s stvarjo nekaj zgodi.
Ja, po mojem mnjenju tole velja pri otrocih okoli enega leta starosti. Po letu in pol ali dveh pa ne več, ker je vsakemu otroku jasno, kako zaropota, če pade na tla barvica ali kako se odkotali žoga, s pliškotom se itak nič ne zgodi, če pade iz 20cm, še zvoka ne da od sebe.
No, ne bom trdila za vse otroke, ampak vsaj pri nas verjamem, da mojo dveletnico bolj zanima moja reakcija (če danes še velja isto kot je včeraj), kot pa kam se bo stvar odbila, ker ko ona kaj iz nagajivosti (ali pa rečmo temu iskanje pozornosti) meče po tleh, me gleda direkt v oči, se mi smeji in vrže - samo meni na čast, ker dobro ve, da to ni prav, se ne dela, mami ne pusti, se lahko pokvari, zlomi...
Hja, nič, enkrat, dvakrat opozorim, potem pa vzamem tisto stvar, če se spravi na drugo, vzamem še tisto, če pa vidim da ima pravi 'metalski' pohod, jo pa preusmerim (če sem dobre volje na kako drugo igro, če sem slabe pa v njeno sobo na razmislek ).
|
Natisni
