<< Moj malček

Od materinega do kravjega mleka
Novorojenčki in majhni dojenčki se prehranjujejo samo z materinim mlekom ali z nadomestkom materinega mleka. Pri petih ali šestih mesecih, ko jim začnemo dodajati drugo hrano, pa se delež energije, ki jo malček pridobi z mlekom, drastično zmanjša. Tudi zato strokovnjaki svetujejo, da dojenčka še vedno dojimo (ali da mu dodajamo nadomestek materinega mleka) vsaj do konca prvega leta. Mleko naj bi namreč pri enem letu otrokove starosti še vedno pokrivalo 40 - 50 odstotkov malčkovih potreb po energiji. Potem pa delež postopoma začne upadati. Do konca otrokovega tretjega leta se zmanjša na okoli 30 odstotkov.
Od rojstva do 6. meseca
Večina mladih in tudi bodočih staršev ve, kakšnega pomena je za dojenčka materino mleko: v človeškem mleku je namreč veliko snovi, ki nimajo energetske vrednosti, so pa za otrokov razvoj morda še bolj pomembne. To so snovi, ki uravnavajo rast, pa tudi protitelesa. Dojenčki v prvem letu svojega življenja potrebujejo predvsem materino mleko. Če pa dojenje ni mogoče, potrebujejo nadomestek človeškega mleka, nikakor pa ne mleka krave ali koze, ker bi povzročili prebavne motnje, lahko pa tudi spodbudili nastanek alergij. Dojenček namreč kravjega mleka še ni sposoben prebaviti.
Približno pri petih ali šestih mesecih pričnemo dojenčku dodajati prve kašice. Kdaj natanko pričnite z uvajanjem goste hrane, vam bo svetoval pediater na rednem pregledu. Kljub temu da dojenček že prehaja na druge vrste hrane, pa ga še vedno dojite. Tako boste pokrili dojenčkove potrebe po mleku, saj mu kravjega mleka še ne smete ponuditi. Dojenje pa ima ne le hranilne vrednosti, ampak tudi veliko čustveno vrednost. To ve vsaka mati, ki pogleda v zadovoljne in pomirjene oči dojenčka, ki se doji.
Od 6. meseca do enega leta
Obdobje od šestega meseca do enega leta zaznamuje privajanje na gosto hrano. To je počasen proces, saj dojenčki in malčki potrebujejo mnogo časa, da se privadijo na nove okuse. Je pa to tudi obdobje intenzivne rasti in razvoja, zaradi česar malček potrebuje veliko energije. Torej bi moral jesti zdravo in uravnoteženo hrano. Tu pa nastane težava: malčki so silno izbirčni jedci. Morda bi jedli le sadne kašice pa ničesar drugega. Zelo težko jim je pripraviti uravnotežen obrok, ki bi ga izbirčni mali jedci tudi v resnici pojedli. Pa nikar ne obupajte, ker bo postopoma zagotovo bolje, le da je proces počasen. Za otrokovo zdravje boste naredili največ, če boste poskrbeli, da bo prehrana vse vaše družine pestra. Malček se vam bo postopoma pridružil. Kako pa je s potrebami po kravjem mleku? Bi ga sedaj že lahko ponudili, saj vemo, da je kravje mleko del pestre prehrane, pa naj gre za pasterizirano ali trajnejše (alpsko) mleko? Pediatri v Sloveniji, pa tudi v večini evropskih držav, ne svetujejo uživanja kravjega mleka do enega leta otrokove starosti, čeprav v nekaterih državah menijo, da prepoved velja le do 8. ali 9. meseca. Obstaja namreč kar nekaj razlogov proti prezgodnjemu uvajanju kravjega mleka v dojenčkovo prehrano, saj vsebuje premalo železa, 3 do 4-krat preveč proteinov in mineralov, možen pa je tudi pojav alergij. Do prvega leta torej vztrajajte pri dojenju ali nadomestku materinega mleka.