Anonimen
|
Saj ne vem,zakaj sploh pišem, sam mogoče mi bo mal lažje
S ''partnerjem'' imava otroka in ne živiva skupaj. Nikol se nisva nevem kako dobr razumela,pa sva se vseeno skupaj odločila za otroka.Ne, nisva se slepila,da otrok kaj spremeni.Ok.to imava urejeno,otrok je primeni, živiva v stanovanju,ki je v razsulu,plačujem visoko najemnino, stroške,tako da sem finančno že čist na psu oz. še v slabši situaciji. O očetom otroka sicer normalno komunicirava,samo z moje strani ni nobenih čustv več, on pa naj bi jih še imel.Ne vem, mogoče jih ima res. Jaz se trudim, pa se nič v meni ne zbudi. Jaz še sexat več ne morem z njim. V zadnjem času sem navezala tudi več stikov tko preko računalnika z moškimi, tako samo za internetni pogovor, kaj več ne. Sama sebe ne razumem kaj dellam, ker tega nism nikol delala. Kr sanjam, da bi našla princa na belem konju, ki bi me imel raad, mene in otroka, me spoštoval, izkazoval nežnost, ljubezen... Ko bi se mogla pa s kom dobit za pijačo pa čist zatrokiram, čeprav mi je ful v redu. Šla sem na pijačo in to s poročenim moškim, mogoče zato, ker vem, da s tem se ne bom zapletala in se samskih kar 'bojim'', ne vem.
No in kje je zdaj problem. oče otroka ureja v svoji hiši stanovanje zame in za otroka. zaradi finačnega položaja sem privolila,da bom šla živet k njemu. Pač začasno,da se finančno spravim na noge, potem pa bomo videli. A je možno, da bom sčasoma še kdaj kaj začutila do njega? Naj povem,da za otroka in za vse skrbim čisto sama in tudi zato se je najin odnos vsaj z moje strani čist ohladil. Zmedena sem, ker po eni strani vem, da ne delamprav, po drugi strani pa ne vidim trenutne rešitve. Razmišljam pa tako, da je to samo začasna rešitev.
Joj, se opravičujem, ker pišem ful zmedeno, samo trenutno sem tudi sama zelo zmedena, zato bom vesela vsega, kar mi boste napisal.
|
Natisni
. 
