nejcko
|
Hojla!
Po krajših počitnicah sem spet z vami. Pozna ura, mir, jaz pa ne morem spati, ha. Mi pa že nekaj časa roji po glavi eno vprašanje za vas oz. me zanimajo vaše izkušnje. Ali morda kdaj pogrešate svoje staro življenje, tisto prej, pred otrokom. Vem, da ste večinoma vse bolj mlade mamice, z enim otrokom, ampak vseeno. Meni se namreč kar dostikrat stoži po starih časih, pa ne, da ne bi bila rada mama. Ampak ko pomislim, da je to skoraj vse, kar imam, mi pa kar malo hudo postane. Dva otroka imam, par res pravih prijateljev (tisti brez otrok se nas v glavnem izogibajo), s katerimi se pa žal bolj poredko vidimo, ker bodisi živijo daleč ali imajo obveznosti, diplomo v roki, pa nobene službe in psa. Včasih se mi je toliko stvari dogajalo, faks, potovanja, zabave, kolegi itd., zdaj pa samo vrtec, plenice, dojenje... in mož, ki je zaradi službe veliko odsoten. Od vsega, kar sem imela, mi je ostalo le to, da sem mama. Včasih se mi zdi, da se svet vrti naprej, jaz pa sem na eni postaji izstopila in ga samo še opazujem. Zdaj sem sicer na porodniški, kaj pa potem!? Upam, da bom našla kako službo, kaj pa če ne!? Mogoče bom vpisala postdilomca, ampak vem, da mi bo prej v nadlego kot v korist, ker če ga bom delala, ga bom delala za svojo dušo. Sem zatežila, a ne? Pa to ni poporodna depresija, samo razmišljanje male ponočnakinje. Lp vsem!
|
Natisni
