Pi-kica 1
|
Za čakalno dobo ne vem, midva sva bila takoj sprejeta, ker je bilo nujno. Za provokacijo pa mora biti čisto zdrav. Da ni zdrav, pač sporočiš, ko zboli. Če zboli na dan, ko bi moral v bolnico, pač pokličeš in dobiš nov datum. Pri nas je potekala provokacija tako, da je dobival vsaki dve uri vedno večje doze Pregomina. Notri sva bila dva dni. Večina provokacij je enodnevnih, nekatere pa so štiridnevne. O tem odloči zdravnik. Čez dan so lahko starši ves čas zraven, pravzaprav je zaželjeno, prespiš pa lahko, če razmere omogočajo. Sobice so namreč ful majhne, vsaj tista, v kateri sva bila midva, je bila. Notri so štiri posteljice, prostora pa je za prespat za eno, maksimalno dve mamici. Če je sobica polna, morajo pač vse domov. Midva sva imela srečo in sva bila sama v sobici. Za prespat sem dobila raztegljivo fotelj, ki je bil še kar udoben in dve rjuhi. S sabo sem si prinesla lahko trenerko, v kateri sem spala. Otrok se lahko giba, na hodniku so mizice, kjer se je in tudi igra čez dan, imajo kar nekaj igrač in knjigic. Otroci dobijo seveda vse obroke, na vratih je tudi opozorilo, da je prepovedano otrokom dajati kakšno dodatno hrano in sladkarije. Starši si pa morajo seveda hrano prinesti s sabo ali kupiti spodaj v bifeju. V kleti je tudi jedilnica z avtomatom za kavo in napitke. Tam se lahko tudi naročiš na kosilo, bon kupiš v pisarni v pritličju. Bolniški stalež pa ti pripada le za tisti dan, ko otroka pripelješ in tisti dan, ko ga odpelješ iz bolnišnice. Za ostale dni ti ne pripada, žal. Za bini: za antibiotike ne vem, Samo je seveda dobil za popit. Po moje antibiotike tudi dobijo oralno. Upam, da sem vama kaj pomagala, če vaju še kaj zanima, pa kar vprašajta. Sicer pa ni to noben bavbav, nič se bat. Le tečno je malo, bit v bolnici, če otroku nič ne manjka.
|