Solero
|
To je točno to, na kar opozarjam. Hvala, Kaycha, tvoj post bom vzela za iztočnico. Kaycha je jasen primer zanikanja porekla, pa ne kateregakoli, svojega lastnega namreč. Njej se pač ne zdi pomembno ali smo Janezi in Mojce, ali smo pač Rai in Taishe, ampak ji je pomembno, kar ji je "ušeč" ne glede na poreklo, izvor ali dejstvo, da nas je vedno manj, ki imamo možnost in prioriteto nositi slovensko ime (in pisati v slovenskem jeziku, kar vendarle ni tako težko, pa se kljub temu sama izogiba nekaj osnovnim pravilom; ampak to je že zastranitev). Da se vrnem k temi. Za narodno zavest smo odgovorni vsi, ki pripadamo nekemu narodu in s tem kulturnemu krogu. Morala bi nam biti v čast in ponos. Vežejo nas skupna preteklost, razvoj, dogodki, sedanjost... Samo do danes, ker jutri nas morda ne bo. Kot naroda. Tukaj se lahko ozremo okrog nas, izven naših meja in vidimo, v kolikor nismo preslabovidni ali preslaboumni, da nihče na svetu razen nas samih, ne pozna naših navad, običajev, jezika...in, da, imen!! Ki, seveda, so izvorno slovenska in izvorno slovanska. Živa npr. Skrb za jezik in kulturo ni niti patetična niti zadrgnjena, ampak pomeni obstoj, življenje in prihodnost. To se pa tiče nas vseh, tudi tebe, Kaycha, in tvojih potomcev. In to je pomembno, celo pomembnejše, kot se na prvi pogled zdi. Kaychi in podobno mislečim naj povem še, da jim nihče ne jemlje pravice imenovati sebe ali svoje otroke, kakor želijo oziroma jim je "ušeč" in da se jim ni treba bati tistih, ki so se za jezik in kulturo pripravljeni boriti. Bolj nevarni so nam tisti, ki jim je za to vseeno. Mi smo skupaj na enem bregu, vendar smo močni samo toliko kot naš najšibkejši člen. In vsak pri sebi ve, koliko je v narodni zavesti in kulturnem prepričanju močan. Saj je res, da imamo v himni zapisano Žive naj vsi narodi..., ampak Zdravljica pravi tudi : V sovražnike z oblakov rodu naj našga trešči grom!
|