Anonimen
|
Mi je dala povod, da sem se odločila da napišem svojo zgodbo tema z naslovom "kako ga sovražim."
Pri meni gre pa nekako takole,...
Razšla sva se skoraj pred enim letom. Imava majhno punčko, ki je bila takrat ko naju je zapustil stara 4 mesece. Ves ta čas in še prej je imel oz. ima razmerje z drugo.
To bi bilo še vse nekako sprejemljivo, če ne bi ves ta čas izvajal kontrole nad mano. To pa zgleda takole, vsak dan, razen občasno kakšen vikend,ko gresta z novo kam(takrat seveda pozabi da živiva), me kliče in sprašuje kaj se dogaja, kaj je novega itd,... Ta pogovor največkrat izrabi zato, da mene sprašuje kako sem jaz in kje kaj hodim, ne da bi ga zanimalo kako je z najino  .
Na začetku mi je bilo seveda noro hudo in sva pač klepetala.Mi je bilo do tega da ga samo slišim (čeprav sem ga jaz odkar se je odselil zelo redko poklicala), njegov glas,... Sčasoma mi je začelo to presedati,ker sem ugotovila, da če bom njemu celo življenje polagala računa ne bom nikamor prišla, nikakor se ne bom mogla osamosvojiti in iti naprej v življenju.Pa sem mu potem v tem obdobju samo kratko zdrdrala kaj se dogaja v zvezi z , kaj novega že zna, kaj je novega naredila,...Ker kakšnih bolj pomembnih odločitev pri tej njeni starosti (15 mesecev) itak ni za sprejemat. Potem pa sem se odločila, da je tudi to vse brezveze. vidi dvakrat na teden in naj takrat pač izkoristi čas z njo in jo spozna. Imamo ločena življenja ker se je on tako odločil in naj pač to vzame v zakup, da ga ne bom ravno vsa navdušena klicala ko bom zagledala nov zobek, ali pa ko mala izgovori novo besedo itd,... Tudi če bom potrebovala pomoč ne bo on tisti ki se bom naj obrnila,... Prosila bom koga drugega,...
Zdaj pa se pojavi težava. V tem obdobju,ko se sem končno dojela da vsa stvar ne pelje nikamor in se mu ne javim na telefon ko me kliče, ampak vedno pa odgovorim na sms če se seveda vsebina nanaša na najino , je pa on postal ves kaj pa vem kako bi se izrazila.S tem ko sem ga odrezala iz najinega življenja v tem telefonskem smislu seveda, sem ga zadela v živo! In to ga boli,...
Nikakor se nočem maščevati na ta način, ampak samo sebe in malo rešujem iz te situacije, ki je praktično nespremenjena od dneva ko se je odselil,kot rečeno je pa že skoraj leto dni od takrat.
Kaj mislite drugi? Kakšen odnos imate pa vi z vašimi bivšimi, s katerimi imate otroke? Ali se dnevno kličete in se obveščate ali kako to zgleda pri vas?
|
Natisni
. po moje bo tudi teško sprejel, ko boš našla novega partnerja. 
In ker sta potem sledila še CSD in policija, je izginil. 
