Anonimen
|
v ponedeljek, 27.9.2004 sem odšla na kontrolo v Lj. porodnišnico. Zjutraj se mi je izločil čepek in sem parkirala avto pri Štorklji, sem že čutila blage popadke na 5 minut. Takoj sem bila sprejeta-odprta 4 cm. Po klistirju in britju sem odšla v porodno sobo. V tistem je prišel tudi mož:love:
Svetovali so mi sprehajanje. Po dveh urah so popadki povsem minili :(( odprta sem bila kot na začetku :((:((:(( Moža so poslali domov, mene pa na oddelek, s pojasnilom da če čez noč ne bo nič, mi bodo zjutraj sprožili porod oz. me pripravili na CR (prvega otroka sem namreč rodila s CR, ta pa naj bi bil velik, z veliko bučko in mi je G. obljubljala CR že dva meseca.)
Najprej sem razjokala od razočaranja in potem prebluzila popoldan na oddelku.
Ob 18:00 pa so se spet pojavili popadki. Tokrat že precej močni in na dve minuti. Ob sedmih sem bila spet v porodni sobi in mož z menoj. Popadki so bili ubijalsko močni. Jaz pa sem jih bila tako neskončno vesela, ker se mi je z vsakim odpiralo novo upanje, da bom rodila brez CR.
Ob 20:00 je prišla babica LILA. Pogledala me je in rekla-ja gospa, bomo kar rodili! Jaz sem rekla a danes? Pa se je zasmejala in rekla, ne danes v kakšni uri pa res. Takrat sem dobila neverjetno moč in energijo-še sama ne vem od kje se je vzela!
Pogumno sem predihavala popadke, mož mi je masiral križ z žogico-mislila sem, da mi ga bo raztrgalo. Ko sem si mislila, da res ne more več bolj boleti, je bolelo še bolj:). Poskušala sem biti poplnoma sproščena in mehka. 100% sem zaupala babici, ki je izredna ženska. Mož mi je bil v ogromno oporo:rozica:
Malo pred deveto je babica izgovorila magične besede-SEDAJ SE BOSTE PA PRIJELA POD KOLENI-srce mi je zaigralo od veselja. Vrjeti nisem mogla, da se res odvija tako hitro. Mislim da so se moje moči takrat še podeseterile:bravo::bravo::bravo: Ko pa je babica možu pokazala, da se vidijo laski na glavici in ko smo uspeli iztisnit glavico (38cm obsegec:ups:) sem že jokala od sreče. Potem pa tisti nepozabni občutek-najin sinek, moker in topel na mojem buhiju, midva oba nasmejana skozi solzno zavesico, prvi poljubčki našemu zakladku in najin poljub...iskrice sreče, ko so nama povedale, da je z malim vse OK-po neštetih strahovih in preiskavah med nosečnostjo...RES POPOLNO! SPET JOKAM, KO TO PODOŽIVLJAM!
Ufff, sem se razpisala, da kar res ni!
Čudovito je, ko se zvečer zbašemo na sedežno-midva in najini trije otročki...Žan Filip se crklja zdaj pri enem zdaj pri drugem in vsem je neskončno lepo...bolečine pozabljene, čeprav so še mene presenetile-nisem verjela, da so lahko tako močne, precej močnejše, kot pri prvih dveh otrocih, ampak UČINKOVITE! In čisto lepo se jih da preneti, če le porod napreduje!
Srečno vsem, ki boste še rodile! Bodite pogumne in se junaško spopadite s popadki...z vsakim boste bližje nepopisni sreči...
Pozdravčke, Nojči:sloncek::sloncek::sloncek:
|
Natisni
