nejcko
|
Jaz čisto nič ne kompliciram, pustim, da se zgodi kot se pač zgodi. Pri prvem otroku sem hotela uvajati nek red (hranjenje ob urah, pa spanje), pa se mi je vse podiralo. Mali je bil živ obup, non-stop se je drl, nič ni spal, jaz pa sem gonila svoje. Zdaj pa enostavno nimam časa, da bi se ukvarjala s tem, koliko je ura in kaj je treba zdaj storiti. Če se mi zdi, da je mala (3 mes) lačna, ji dam jesti, če je zaspana, jo dam spati. Celo tako ležerna sem postala, da jo zvečer pustim spati, kjer pač zaspi - če na kavču, pa na kavču (za varnost seveda poskrbim). Ti povem, nič joka, nič živčnosti, vse je ok. Mislim, da otrok, dokler ne zreducira spanja čez dan na največ dvakrat, težko ujame red, ko gre v vrtec, se pa itak tam navadila na red, tudi pri starejšem sinu je bilo tako. Mislim, da starši preveč kompliciramo, sploh pri prvih otrocih, potem pa tako ali tako nimamo več časa.
|