sami_y
|
Smo šli s štirimesečnikom na rojstni dan fantovega očeta in seveda je bila velika gužva, 30 ljudi, ki so vsi silili v njega in ga nosli itd, od tega jih je videl mogoče 5, pa še to 3x. Moj mali sonček tega ni navajen in se je v tujih rokah jokal in se seveda ni potolažil nikjer drugje kot pri mami. In potem vsi v mene, kak sem otroka razvadla, da to ni dobro, da se vseh boji, da bi ga mogla več ven peljat...  Pa še moj večkrat reče da sem ga razvadla, da bi ga samo mogli nosit...
Ko so ga nekateri vidli nazadnje (pri treh tednih starosti) pa je samo spal in je bil tak priden, vsi so se čudli kaj se je te zgodilo!
Zdaj pa imam res počasi dosti tega:  peljem najmanj 2x ven na sprehod, gremo v trgovske centre, trgovine, kjer ga nosim, da lepo gleda okoli (mu je ful zanimivo), njegov ati je doma od štirih popoldne, od tega preživi z otrokom slabo uro, hodi na fuzbal, pijačke, da se o računalniku sploh ne menimo, ker je težki odvisnik! Živima sama od sorodnikov z njegove strani pride na obisk le njegova mama tu pa tam, zdaj je nisem vidla že kake tri tedne, od mojih pride zelo pogosto moja sestra, ki je ful zlata, ker mi res pomaga in brez nje ne bi zmogla (stara, vem da to bereš - HVALA TI!), pa pride tudi še moja mama, pa večkrat grem k njim domov, pa k teti... v glavnem malega socializiram kolikor je pač v moji moči. Če pa sma midva večinoma cele dopoldneve sama in imama pač eno utečeno rutino spanja, hranjenja in zabavanja, pa mislim da ga s tem ne morem razvadit.
Prva dva meseca je zaspal izključno in samo na rokah in sem zopet poslušala kak sem ga razvadla... In se je izkazalo, da je to bila samo faza, ker zdaj ni šans da bi zaspal na rokah!
Moj mali sonček je res bolj odrene sorte in potrebuje veliko pozornosti. Tak pač je, to je v njegovi osebnosti, nisem ga jaz takega nardila - ali? Zahteva pozornost in če je ne dobi joka, jaz se skozi nekaj z njim pogovarjam, mu pojem, knjigice že prebirama, kuhama skupaj, če ga pa pustim na kavču ležat, pa se po oglasil v manj kot eni minuti. In ko mojega prosim, da ga malo pazi, se mali obvezno dere ko šoja, moj zgublja živce, ga ne zna pomirit... In pol spet poslušam kak sem ga razvadla, da se samo pri meni ne dere...
Njegovi sorodniki pa so po moje na to temo po tem, ko sma midva šla domov, imeli tudi dosti za povedat. Res sem že sita poslušanja tega da sem otroka zato, ker se joče, razvadla.
Pa se čudijo, kak ne more biti pri miru in pač gledat v zrak, kot ostali otroci, ki jih poznajo in so ful pridni. Mislim halo, ker se pač vsi otroci rodijo z enakim karakterjem, starši ga pa potem spreoblikujemo!
Jaz še vedno vztrajam, da ima vsak otrok svojo malo osebnost in eni lahko ležijo v ležalniku eno uro brez problema, eni pa pač ne morejo, eni so mirni, drugi so bolj živi.
Kaj ve mislite na vse to napisano? Je lahko štirimesečnik že razvajen?
< Sporočilo je popravil sami_y -- 21.2.2007 13:11:24 >
_____________________________
lp
jelena
|
Natisni
. 
Kar tako naprej, z možem pa se pogovori. Sicer pa, kaj pa po njihovem pomeni "razvajanje " otroka???
. 
)
