Anonimen
|
Punce nehite se smilit same sebi, poberite se, spravite se k sebi in začnite živeti. Nihče ni kriv, da ne morete zanosit, še najmanj nosečnice. Začnite uživat življenje, naredite neki za boljše počutje, naredite neki za svoje probleme z zvezi z zanositvijo in ne čakajte, da vam bo z neba padlo v naročje. Za nekatere je pot pač daljša in bolj trnova, vložiti morajo mnogo več truda kot drugi, zato začnite raje razmišljat kaj še lahko naredite, da bo uspelo, da si boste olajšala življenje. Bodite srečne, da imate ljubezen svojega življenja, da je z vami moški, ki vas ima rad, kljub neplodnosti, da imate prijatelje in sorodnike, ki vam stojijo ob strani, bodite srečni, da niste na smrt bolani, da nimate raka, da ne bolehate za neozdravljivo boleznijo, pa še pa še, bi lahko naštevala.
In zdaj me boste napadle, kdo sem, da sme tako kruta do vas, ki ste tako uboge.
Sem tudi ena izmed ubogih, ki se trudi že leta, ki je dala že kar nekaj postopkov OBMP skozi, pa brez uspeha. Pa zato nič zviška ne gledam nosečnic, bog ne daj, da bi kateri zavidala. Moja sestra je v tem času že drugič zanosila in jaz sme neizmerno vesela, včasih mam občutek, da še bolj kot ona, pa vemo, da temu ni tako. Nazadnje sve obe čakali na razultat in se veselili, da bove skupi rodili, pa je samo njej uspelo. Res me je pobralo od žalosti, vendar ne zaradi tega ker je njej uspelo, meni pa ni. Niti za sekundo nisme pomislila, zakaj ona, zakaj ne jaz, niti za sekundo nisem bila jezna ali nevoščljiva za njo. Pravtako sta v tem času zanosili dve moji virtualni prijateljici na RR in sem tudi za njiju vesela kot še nikoli, rada poslušam, ko mi govorijo o srčku, o rokicah, o gibih otročka, o bušiju kako raste..... Zakaj bi me kaj takega spravljalo v slabo voljo in žalost. Vse to me samo še dvigne , da naredim kaj več v svojem življenju, v svojem zdravju, da poiščem še kako metodo, ki bi mi mogoče pomagala naslednjič v postopku, da bom tudi jaz potem lahko nosečka. Ne bom pa se utapljala v žalosti, med gledanjem kako so drugi lahko veseli, da takoj zanosijo, jaz pa se matram. Res sem lahko srečna, da imam vsaj to, kar imam. Vse to matranje, ima tudi dobre stvari, utrdilo je mojo osebnost, sem bolj zrela, utrdilo je najino ljubezensko zvezo, naučila sme se mnogo stvari, predvsem pa sem še bolj vztrajna, saj vem, da mi z neba ne bo nič padlo. Svojo usodo si krojimo sami, žalost ob gledanju na nosečke in prezir, ap sigurno ne bsota pomagala k vaši nosečnosti. Prej pozitivnost, pozitivne misli, veselje, sreča, smeh, dobro počutje, zato še enkrat nehajte se smilit same sebi in se poberite iz obupa ter naredite še danes nekaj zase, ne čakaj te na jutri, ne čakajte na čudež, ne čakajte na OBMP, ker sve to ni nujno da bo pomagalo k vašim sanjam. Začnite živet
Zadnje čase opažam, da se veliko pljuva po tistih, ki imajo kontra mnenje, zato sem kar pripravljena na to. Tolažim se, da so mogoče vsaj komu dale za mislit moje besede in da bo nekaj naredu iz svojeg aživljenja in se nehal smilit sam sebi, ker na svetu je mnogo hujših stvari
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
...vendar to ni glavni problem, saj nisva obupala... 
. Srečn
. Ti jih kar po trebuščku božaj, to prinaša srečo. 
moje najboljše prijateljice, zunaj sem se dobesedno zjokala, ker sem bila prepričana, da nama otroci niso usojeni. In točno po 9. mesecih se je rodila naša Ana. 
ali 
! 
Mislim, da je to vse normalno (upam) 
. Da ne omenjam šokov, ki jih doživljam, ko moje, večinoma mlajše od mene, sodelavke povejo, da so noseče. Ali ko ti najboljši prijateljici povesta, da že drugo dete pričakujeta in to skoraj istočasno. 
