Anonimen
|
Že dober mesec razmišljam o tem, kaj je narobe z mano. Ker nekaj mora biti narobe tudi z mano, da se mi to dogaja. Da naju je z nekaj mesečnim otrokom v velikem stanovanju pustil njegov oče, sem se nekako že sprijaznila. Si je pač našel drugo, se vanjo zaljubil...proti ljubezni se ne moreva z otrokom boriti, kajne?
Kar pa me uničuje in grozno boli pa je njegovo obnašanje. Obnaša se zelo nesramno, kot npr. če naju sreča z otrokom, se obrne stran, vsako priložnost izkoristi za to, da se dere name, ko mu dam otroka za nekaj časa z namenom, da se spoznata, mi ga po pol ure pripelje nazaj in se dere name, da mu ga dam samo takrat, ko je slabe volje in se joka, da bo on povedal, kdaj bo z otrokom in ne jaz...skratka do mene je zelo nesramen in ne vem več, kaj mi je storiti. Pred drugimi in odgovornimi osebami (CSD) pa se seveda dela skrbnega očeta, ki hoče biti z otrokom večkrat na teden po več ur, ko pa ga dejansko prosim za pomoč pri otroku (hranjenje, previjanje, kopanje, spanje) pa dobesedno zbeži z izgovorom, da se mu mudi...stikov med njima ne bi rada pretrgala ampak kako naj mu zaupam nekaj mesečnega otroka, ko ga ne zna niti previti, uspavati, potolažiti? Pa ne mi svetovati, da naj greva na CSD-oni znajo samo lajnat, kakšne so pravice obeh staršev, nikogar pa ne zanima, kakšen je določen starš v resnici...to je moja izkušnja na CSD-ju in mislim, da še marsikoga. Pa naj dodam še to, da se za otroka že od rojstva ni preveč zanimal, samo ko se je bilo treba pohvaliti pred prijatelji, da ima sina, je bil otrok zanimiv. Vem, da ga ima rad, vendar je to res čudna ljubezen. Verjemite mi, da sem poskusila že vse načine, kako imeti z njim normalen odnos zaradi otroka, pa mi nič ni uspelo...ostane samo še tožba z dobrim odvetnikom, vendar si tega v resnici ne želim, ker lahko postane res grdo...ima kdo kakšen pameten nasvet?
< Sporočilo je popravil wahoo -- 15.1.2007 9:26:20 >
|
Natisni
