ronja
|
Pri nama smrči samo najina , pa sploh ne zanemarljivo, čeprav ni tako hudo, sploh ker spi v drugi sobi (tule zraven) in ji je vstop v spalnico prepovedan (je zelo ljubosumna in kompatibilna, kar ni kompatibilno z hm... recimo delanjem , hihi ) Na operacijo ne bo šla zato, naj smrči v drugi sobi, bomo pač malo bolj odtujeni, hehe No, mal se hecam, s fantom tudi jaz ne bi hotela spat v ločenih sobah, če ni ravno nujno treba... Sem navajena zaspat z glavo na njem in če ga ni, kar ne morem zaspat... In obratno... Je pa hecno, da s prejšnjim fantom sva se pa samo premetavala, sploh nisva mogla spat (spat kot spat, neaktivno stanje;) skupaj... Pa sva si oba želela in probavala, ampak ni šlo... Sva se matrala, pa se nikakor nisva mogla udobno namestit... Očitno že ni bil pravi, hehe S tem pa od prvič spiva skup lahko na pol metra široki postelji kot anglečka...(preizkušeno na ladji, pa v kabini na plaži, v avtu (ax - u, ki je res mali), skratka kjerkoli, tudi če ni nič prostora, ni problem...) Mojemu očetu sva se vedno smilila, ko sva spala na moji postelji, ki je pač široka 90 cm, pa sva se skoz skup tiščala - mu ni bilo jasno, kako lahko tako spiva... nama je bilo pa super! Mu ves čas razlagava, da nima veze, kako široka je postelja, vedno se skup tiščiva med spanjem . On pravi, da ne more zraven nikogar spat, res pa ima tudi sicer precej rahlejši spanec kot midva, midva oba spiva kot topa, upam, da bova slišala , ko pride, če bo ponoči kaj hotel... Res pa je, da nihče od naju ne kadi, niti ni predebel, niti se ne sekirava preveč zaradi službe... In zdaj, ko sem razvajena, bi se res zeloooo težko navadila na spalno abstinenco, se strinjam z baguško, že zdaj, ko dostikrat delam ponoči, ker mi je takrat najmanj slabo, pa spim dopoldne, se zbudim po 3 urah, ker ga ni več zraven... Prej se mi ni zdelo tako pomambno, ampak se razvadiš...
|