nejcko
|
Spodnja debata o Miklavžu in številne debate o veroku so me spodbudile, da načnem še eno temo. Nočem spodbujati kakršnekoli nestrpnosti ali žolčne debate o tem, kdo ima bolj prav, ampak glede na to da se vsi starši slej ko prej znajdemo v situaciji, ko naši otroci začno spraševati o stvareh, povezanih z vero, se mi zdi, da bi bila taka debata mogoče koristna. Torej, kako starši, predvsem tisti, ki niste versko opredeljeni oz. niste kristjani, razložite ali nameravate razložiti otrokom določene pojme, povezane z vero. Otrok vidi most, vpraša, kaj je to, in starš mu brez problema lahko odgovori, čemu most služi. Kaj pa, ko nas otrok vpraša, čemu služi, cerkev, kapelica? Otrok vidi gasilca, policaja, zdravnika in z lahkoto mu odgovorimo, kaj kdo dela in kaj je njegovo poslanstvo. Kaj pa mu rečete, ko vidi nuno, meniha, duhovnika? Pri nas smo se začeli srečevati s temi vprašanji nekje po sinovem 4. letu in moram sicer priznati, da kaj dosti težav z razlaganjem nisem imela. Sin se je kar hitro zadovoljil z mojimi razlagami ... ni ravno zelo vedoželjen oz. še močno živi v domišljijskem svetu in pač razna bitja (angele, Miklavža, parkelje) doživlja povsem enako resnično kot zmaje in dinozavre Verjetno pa ne bo vedno tako in me res zanima, na kakšen način se vi spopadate s podobnimi vprašanji, sploh zato, ker se mi zdi, da človek pri razlaganju lahko kaj hitro zapade v nemilost . Tako je recimo naš sin bolj kot ne preko tv (poročila ) dobil predstavo o vojakih in vojni. V vrtec pa prihaja po svojega otroka en očka, ki je vojak, in naš mali ga enkrat vpraša, če je zdaj tudi pri nas vojna Sem mu nekaj hitela razlagati, da vojaki nas čuvajo, da do vojne ne bi prišlo, pa mu ni bilo ravno najbolj jasno, kako in kaj. O.K. ni najbolj soroden primer, pa vseeno, za naše otroke je vojna, hvala bogu, za enkrat še zelo abstrakten pojem; enako kot bog.
|