Anonimen
|
Tudi jaz ne vem, kaj je bolje; ali jo kar "pahnit" v igralnico in oditi, ali z njo ostati vsaj 5 minutk in se nato posloviti od nje...Mislim, da je meni bolj hudo kot njej. Vsaj videti ni, da bi me kaj posebej pogrešala kadar ji je prijetno - se lepo igra in druži...Vendar poznam jo pa toliko, da kadar se npr. udari ali pade, takrat obvezno potrebuje, hoče, mojo tolažbo. Ne glede na to, kdo jo potolaži, vedno "išče" mene in steguje rokice po meni. Šele ko jo jz potolažim ji je bolje. In danes je jokala, hudo ji je bilo, mene pa ni bilo nikjer, da bi jo potolažila. Tako je ihtela, ker ji je (verjetno) že zmanjkalo solz Ihti, kadar ji je zares hudo... In potem sem opazovala še ubogi vzgojiteljici...Včasih še jaz sama za enega otroka ne morem poskrbeti tipi topi, kako naj onidve za 10...Po eni strani ju razumem in spoštujem, da se toliko trudita, ampak po drugi strani sem pa ravno zaradi tega tako nezaupljiva. Joj, si ne predstavljam, da bi bilo otrok še več...Že teli uboščki kar naprej padajo, se udarjajo, hodijo drug drugemu po prstkih, mečejo (ali pa jim padejo) trde predmete (lesene sestavljanke z okvirji) z mize na glavo otročku, ki je ravnokar po vseh štirih lezel pod mizo, vtika glavo med rešetke postelje, lezejo po stolčkih in spet padajo, se udarijo,......Pri kosilu jočejo ker so ubožčki že tako utrujeni in seveda lačni in nikakor ne morejo dočakati, kdaj jih bo vzgojiteljica nahranila...in potem jim (dobesedno) bašeta polne (velike,jedilne) žlice v ustka... Vesela sem da je moja v družbi otrok, da se igra in "socializira". Tudi vem, da bo še velikokrat padla, se udarila, in tudi da jo bo udaril kdo izmed otrok ali ona njih...Ampak...mene ne bo zraven ko ji bo hudo in me bo potrebovala In iskreno, tudi vzgojiteljicama (še) ne zaupam dobro, saj vidim kako veliko dela imata.... Ah...saj kar nekaj zmedeno pišem...V glavnem, hudo mi je pa mogoče rabim malo tolažbe...Mogoče me trka luna
|