Tom Sawyer
|
Torej, imam 8-letno hči, ki o jutri :( zakoračila v 3. razred 9-letke. Včeraj sva pregledali delovne zvezke in ugotovila sem, da je program dela v prvi triadi vsaj meni nerazumljivo zastavljen. V prvem razredu so otroci "spali". OK, hodili so v šolo, ker pa naj bi ta nadomestila nekdanjo malo šolo, niso delali kaj veliko, pravzaprav skoraj nič. Spoznali so števila do 10, naučili so jih seštevati in odštevati, drugo pa, hm - vlekli so vijuge in spoznavali okolje. Nalog praktično ni bilo in otroci so "luftali". V drugem razredu so osvojili velike in male tiskane črke, male pisane črke, tisti, ki še niso brali, naj bi to obvladali sedaj, naučili so se seštevati in odštevati števila do 100 in pri okolju naredili nekaj poskusov. Bilo je nekaj redkih domačih nalog, v večini takih, ki jih ni bilo treba prezentirati naslednji dan - po besedah učiteljice: "Eni prinesejo zdaj, drugi pa čez 1 teden, samo da prinesejo." Učnih delovnih navad otroci niso osvojili, na povpraševanje staršev, kje škripa in kako ter koliko pomagati, smo v glavnem dobili odgovore, da so otroci krasni, da vse znajo itd. Zdaj pa... uf! Odštevanje, seštevanje do 1000, množenje, deljenje, verjetnostni račun, variacije, permutacije.... Ne ravno v takem obsegu kot denimo v gimnaziji, pa vseeno. Skratk-a (morda pre-)velik poudarek na matematiki. V drugem razredu osemletke (paralelna primerjava) se otroci učijo (zgolj) računanja do 100 in množenja. V tretjem razredu 9-letke učence čaka še nacionalni preizkus znanja, nisem pa prepričana, kdaj številčne ocene zamenjajo včasih nerazumljene opisne. Zanima me, kaj o tem "dolce far niente" v prvih dveh letih devetletke pravite vi? Se vam zdi program primerno zastavljen? Bi kaj spremenili? Nekaj staršev otrok iz hčerinega razreda je nad sistemom globoko razočaranih. Trdijo, da 9-letka pomaga vzgajati lenuhe. Saj veste, kakor zastaviš.... Lp,
|