ronja
|
Midva sva si oba želela otročka, pogovarjala sva se o tem že par let prej, o tem, kako ga bova imela; ko sva se pa preselila, pa sva začela bolj resno razmišljat. Ker jaz nisem nikoli jemala KT, je bila odločitev seveda obojestranska (kondom ni nekaj, kar bi lahko pred partnerjem skril, hihi:) Pa tudi sicer bi bila objestranska odločitev, to, da bi partnerja "prisilila" v nekaj tako pomembnega kot je starševstvo, se mi zdi ruska ruleta - oba morata biti pripravljena, se mi zdi... Je možnost, da je tudi sicer vse v redu, ampak moji pa res niso nekaj, pri čemer bi tvegala... V bistvu je bilo mene bolj strah kot njega... Ko je bilo takoj, še ni bilo čisto planirano, vendar sva bila oba vesela - sicer se je končalo 1 teden potem, ko sva izvedela, (ss) in nama je bilo žal, ampak ni bilo pa nekaj strašno tragičnega, ker je bilo tako na začetku. Takrat sem takoj vedela, da sem . Ampak potem sva vsaj vedela, da si otročka res želiva - in to zdaj. Po spontanem splavu ni dobro takoj zanosit, zato sva malo počakala, no, potem je pa spet takoj prišel . Tokrat nisem imela pojma, da sem , čeprav sem, še predno sem delala test, dvakrat bruhala kot vidra (kar še vedno počnem )...
|